Piše: Miran Zupančič

Sprašuješ me o splošni modrosti in kako bi jo označil?
"Iščite Božje kraljestvo, potrkajte na vrata in odprla se bodo.
Božje kraljestvo nam je bližje kot roke in noge, je v nas samih."

Prava modrost-resnica ni vezana na starost, življenjske okoliščine, karakter.
Pravo duhovno modrost opiše Pavel v drugem poglavju prvega pisma Korinčanom v verzih 6-13:
"In vendar oznanjamo modrost med zrelimi, pa ne modrosti tega sveta, tudi ne modrosti voditeljev tega sveta. Ti so minljivi.Oznanjamo pa skrivnostno božjo modrost, tisto prikrito, ki jo je Bog pred veki določil za naše zveličanje. Te ni poznal noben mogočnik tega sveta. Zakaj, ko bi jo spoznali, Gospoda veličanstva pač ne bi križali."

"Česar oko ni videlo in uho ni slišalo, in kar v človekovo srce ni prišlo, kar je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo, to nam je Bog razodel po Duhu. Duh namreč preiskuje vse, celo božje globine To tudi oznanjajo pa ne z besedami, kakršne uči človeška modrost, ampak kakršne uči Duh."

Dragi prijatelj…predpogoj za pridobitev te visoke modrosti, ki "raziskuje božje globine" in jo tudi pozna, pa najdeva v hermetični modrosti Hermesa, ki govori o rojstvu edino dobrega v človeku samem:

"Kdo je ta, ki se ponovno rodi?" vpraša Tat.
"To je nova zmožnost mišljenja, to je",
reče Hermes,"modrost, ki misli v tišini."
"Kdor je iz božje usmiljenosti bil deležen
tega rojstva iz Boga in se je odrekel telesnemu
čutnemu organizmu, se je zavestno izgradil iz
božje moči in je napolnjen z notranjim veseljem."

To je tišina jasnega in budnega duha, ki pozna, česar čutni svet ne pozna in je zato ne mora podariti. To, dragi prijatelj…nikakor ni izsiljena tišina, za katero stoji čutni človek, ki išče doživetje in užitek. Tudi ni tišina prisiljene poslušnosti. Hermesova modrost ne more biti dojeta in doumeta z razumom, s treniranim intelektom ali z dobro voljo. To se lahko razume samo z duhovnim zaznavanjem v našem lastnem srcu. V srcu lahko razumeš Hermesovo modrost: "Eno brez rojstva bo skozi vse in v vsem vidno in to najbolj tistim, katerim se želi razodeti."

Mišljenje v duhovnem pomenu tu ni aktivnost razuma intelektualnega človeka, ne, prav tako ne delovanje srca, ki je poimenovano čustvena inteligenca, kakor ti je to dobro znano. Salomon govori o modrosti "Pohvala modrosti":

"V njej je namreč duh:razumen
svet,
edin, mnogoter, tanek,
gibčen, prešinjajoč, neomadeževan,
jasen, nedotakljiv, dobroljuben,
bistroumen,
nepremagljiv, dobrotljiv,
človekoljuben,
trden, varen, brezskrben,
vsega zmožen, vse nadzirajoč
in prešinjajoč vse duhove:
razumne, čiste in najtanjše.

Zakaj prožnejša od vsega, kar se
giblje, je modrost;
zaradi svoje čistosti prodira in
prešinja vse.
Zakaj ona je dih božje moči,
čisti izliv veličanstva Vsemogočnega;
zato ne vdere vanjo nič
omadeževanega.
Saj je odsvit večne Luči,
brezmadežno ogledalo božje
dejavnosti,
podoba njegove dobrote.
Čeprav je ena, premore vse,
in dasi ostane v sebi, vse obnavlja.
Od roda do roda prehaja v svete
duše
in jih napravlja za božje prijatelje
in preroke.
Zakaj Bog ne ljubi ničesar razen
njega, ki prebiva z modrostjo.
Ta je namreč lepša ko sonce
in kakor vsa razvrstitev zvezd;
če se primerja z lučjo, jo prekosi.
Zakaj z njo nastopi noč,
modrosti pa ne premaga hudobija.

Sega pa z močjo od kraja do
kraja
in z voljnostjo ureja vse.

V štirinajsti knjigi Corpus Hermeticum "O ponovnem rojstvu in obljubi molčečnosti sprašuje Tat Hermesov sin, Hermesa:"Oče, v tvojem vsesplošnem govoru, ko si govoril o božanski naravi, si bil zagoneten in nejasen. Nisi mi razkril, ko si rekel, da ne more biti rešen nihče, če se ni ponovno rodil. Ampak ko sem se pri spustu z gore, po najinem pogovoru, zatekel k rotenju in te izprašal o učenju o ponovnem rojstvu, da bi se z njim seznanil, ker mi je bil edinole ta del v celotnem učenju še neznan, si mi obljubil, da mi ga boš prenesel, takoj, ko se bom ločil od sveta.

Sedaj sem to storil in se notranje ojačal napram norosti sveta. Ali hočeš sedaj to, kar me poučiti o ponovnem rojstvu, naj bo ustno ali pa kot misterij? Kajti jaz ne nevem, o Trismegistos, iz katere matrice in iz katerega semena bo rojen pravi človek."

Hermes je modrost, ki poučuje svojega sina Tata v pogovoru o stvarjenju. Tat (ti, jaz) je človek, ki išče Boga, in ki hoče doumeti čudež duše. Duh se izraža, moj dragi prijatelj preko vseh stvaritev, v tebi, v meni, v vseh bitjih.Vsepovsod je središče življenja, vendar pa je človek tako ustvarjen, da lahko Duh neposredno neposredno priteka v njegovo srce in ga lahko v svoji glavi zavestno doživi.Sprašuješ me, če verjamem, da ima le človek dušo, ki lahko sprejme Duha? Odlično vprašanje. Da, vendar lahko naša duša sprejme Duha, šele ko je očiščena!. Mora biti prenovljena ("Stopi me, Gospod, oblikuj me, napolni me s teboj, uporabi me!", so besede molitve)..

Oba veva, da je Duh v naju in v vesolju alfa in omega. Doživljava ga kot nevidno, a prisotno silo, kot energijo ljubezni in modrosti, ki kliče, spremlja in usmerja. Toda tvoje neposredne trditve, da je vesolje koncentrično moraš razložiti s čistimi pojmi, če hočeš, da bo to pri ljudeh razumljeno. Mogoče se res lahko zediniva glede pojma, ki ga ti imenuješ zelo posrečeno"prvotna informacija" namesto pojmov Duh ali Logos. Kot že sam dobro veš, je znanost odkrila, da se za zaznavnim vesoljem mora nahajati področje ali polje, v katerem je vsebovana"prvotna informacija" celotnega stvarjenja. In za tem poljem mora obstajati, absolutni vakuum, iz katerega energije spiralasto pritekajo v naše z čutili zaznavno vesolje in se potem vračajo k svojemu izvoru. Te energije, kot ti je znano, prinašajo informacije, po katerih se razodeva vesolje…Praviš, da: To diši po fantastičnem spoznanju. Toda zakaj mora biti to vedno tako kompleksno izraženo? Če pogledaš v Janezov evangelij, boš tam našel: "V začetku je bila beseda." Znanost pa je iz tega sedaj naredila:"Na začetku je bila prvotna informacija"…

Dragi…ko bodo ljudje to čisto prvotno informacijo, tega Duha, kot ljubezen, modrost in svobodo, v svojih srcih izkusili in jo bodo lahko spoznali s svojo pametjo, potem vendar mora to sporočilo določiti njihovo dejanje in hotenje. Seveda pa se to lahko zgodi le potem, ko se najprej napačna informacija lahko razloči od prave -prvotne informacije, resnice same. Najprej morajo biti vse iluzije, zavajanja v svetu in še mnogo več demaskirane in razrešene v tebi, meni…Praviš, da je zato potreben dar razlikovanja duhov in veliko poguma. V principu se strinjam s teboj, a bistveno pri tem je vendarle hrepenenje po resnici. Sam dobro veš kako so ljudje ujeti v njihovem lažnem raju, kako se zapeljujejo. Verjamem, da lahko samo pogumni ljudje, ki hrepenijo po resnici spregledajo in premagajo svet iluzij.

Poglejva se kot dvojno bitje. Po eni strani sva takšna kot vsi drugi na tem svetu, človeka iz krvi in mesa. Po drugi strani pa nosiva seme božanskega pravega doma. To seme je zaradi aktivnosti najinega vsakdana obdano z ovojnico: učenje, razmišljanje, študiranje, delo za vsakdanji kruh, skrb za ljudi okoli sebe, družino, partnerice, partnerja,hobiji itd. Toda to seme deluje, to se pravi, odgovarja na klic Božanskega Duha, Bratstva drugega kraljestva. Velikokrat si tvoj, moj jaz izmišlja vse mogoče trike, da bi opustila Pot, da bi nahranil najin jaz-ego, mu ugajala, ga nakitila. Temu se je potrebno vedno na novo upreti in Duh previdno spustiti, da bi nahranil prebujeno dušo in jo dalje razvijal. Ta dva sta si v nasprotju. To pomeni, da se tam, kjer se ego umeša, se prebujena duša umakne. Tam, kjer se jaz umakne, tam se lahko duša razvija. In prav v tem času, v katerega sva stopila z celotnim človeštvom, gre za duševni razvoj. Prav zaradi tega je klic Božanskega Duha močnejši, vendar, vedi, da se tudi najin ego upira vedno močnejše. Odločilno je, kateremu glasu bo človek prisluhnil. To je najina, naša odločitev.

Zato mora biti človek na duhovni Poti v tem trenutku, ki ga preživljamo drzen ter mora skrbno odstraniti vse mogoče ovire in potem bo videl, da je preostalo zelo malo, kar bi lahko veljalo kot resnična ovira. Tedaj človek doživi, da se lahko navidezno neodložljivi problemi zelo elegantno in v mnogih primerih na čudežen način razrešijo.

Sprašuješ me:"Kako dosežemo razsvetljenost? Katere metode uporabljam za dosego svojega cilja? Razen občasnega gledanja z tretjim očesom in molitve, ne prakticiram nobene metode. Tukaj, dragi prijatelj… ne gre za nobeno metodo. Stara kitajska modrost služi kot dober odgovor na to vprašanje. Moj način je samo preprosta tehnika sprostitve, ki pa ni nobena metoda. V bistvu lahko govoriva o metodi brez praktičnih vaj in posebnih tehnik. Moj pristop ne potrebuje nobenih posebnih ukrepov. Razen redne molitve, ki je stik z Bogom in druženje z angeli, a vse to ni nikakršna metoda, vse to je nivo Duha in v Duhu ni več ne tehnike, ne metode. In vendar je namen, da načrtno zbereš praktično znanje in dobiš vpogled v dogajanje. V tem oziru lahko govoriva o premišljenemu načinu ukrepanja, o metodi. Vendar pa metode, ki jih ljudje danes na veliko uporabljajo, da bi se ojačali, pritiskajo na telo in duha ter silijo intelekt k stalnemu ugibanju. Resnična realizacija ne zahteva nobenega posebnega dejanja. Gre za pristop, za temeljno življenjsko držo, ki žarči radost, osvetljuje okolico. Učenje na Poti ni trnova pot, ravno obratno

Da se nam lahko pomagalo, smo tako ti, kot jaz in mnogi na poti postavljeni pred povsem novo življenjsko držo. S to držo naj bi ozavestili, kako se obnaša na novo prebujena duša. In iz te na novo prebujene zavesti, se bo v tebi, meni končno razvila, novo živo pravilo, ki ti bo vodič. To je življenjsko vodili, ki v nobenem primeru ni togo in se spreminja v tolikšni meri v kolikšni se osvobaja naša duša. Ko je naša duša enkrat tako daleč osvobojena, da se lahko poveže z božanskim Duhom, tedaj postane božanski Duh njen (naš) direktni vodič!! In to je to! Tedaj, vidiš dragi prijatelj… ne potrebuje nobenih od nekoga naloženih pravil in vrednot, ampak lahko sedaj neposredno črpa iz Duha samega. Mogoče je, da leži končni cilj tega procesa še daleč. Ampak vsi mi, tako ti, kot jaz in ostali smo vendarle skupaj na poti, da bi dosegli to točko. Če si lahko predstavljaš, bomo tedaj popolnoma prenovljeni ljudje, ki so to dosegli, skratka, dobesedno novi po duhu, duši in telesu.

Sprašuješ me glede koncentričnosti vesolja. Kako si predstavljam to? Kako da sem prišel na to misel? Če hočeš to dojeti, moraš notranje, kajti vse kar na svetu vidno nastane iz nevidne notranjosti. Zunanji univerzum ima notranje jedro, saj razumeš. In zato je koncentrično. Praviš, da znanost z njeno "Big bang" teorijo domneva tudi nekaj takega, vendar je s svojim razumom ne more dojeti. Da, vendar mislim, da znanost meni nekaj drugega. Kot veš imajo vsa bitja isto seme-jedro In ker prav vse nastaja iz tega istega jedra in se potem k temu izvoru tudi vrača, je zato vse koncentrično povezano s jedrom.

Praviš, da se tako ne more reči, kajti ljudje razumejo pod pojmom središče nekaj geografskega, nekaj kar ima opraviti s prostorom in časom. In takšnega središča ni moč najti v vesolju, zato lahko srce vesolja, tako kot ti meniš, vidiš na žalost, le kot vseprisotno duhovno energijo, ne pa kot geografsko dokazljivo središče.
Dragi prijatelj…razumem kaj te muči. Toda najprej se zediniva o pojmu duhovni princip kot središče vesolja. Torej, če je duhovni princip, Duh, vseprisoten, potem biva tudi v vseh svojih stvaritvah.

Praviš, da se znanstveno Duha ne da dokazati. Praviš, da se predpostavlja, da obstaja. Da je to hipoteza. Veš sam dobro, da je večni Duh večni izvor, temelj vsega vesolja, ki je v nas samih, katerega moramo spoznati v sebi kot Absolutno. Sam dobro veš, da je znanost odkrila, da za zaznavnim vesoljem mora obstajati področje ali polje bivanja, v katerem je vsebovana čista prvotna informacija celotnega stvarjenja. Te energije iz tega sveta prinašajo informacije po katerih se razodeva vesolje.. Ko bomo ljudje to božansko prvotno informacijo, tega Duha, kot ljubezen, svobodo in modrost, v svojih srcih izkusili in bo prepoznavna s svojo pametjo, potem to sporočilo spremeni smer in dejanja.

Vendar pa se to lahko zgodi le potem, ko se najprej napačna informacija lahko razloči od prave informacije, resnice. Ta božanski Duh se izraža preko vseh bitij, v tebi, v meni. Vsepovsod je središče življenja, vendar pa je človek tako ustvarjen, da lahko ta Duh neposredno priteka v naše srce in ga lahko v svojem duhu zavestno doživimo. To dobro vem iz lastne izkušnje.

Sprašuješ me o kozmični noči kako izgleda in kdaj se bo začela?
Kozmična noč ali kot pravijo v Indiji-Pralaja se lahko primerja z obdobjem miru in ponovnega obnavljanja. To je kot recimo v spanju. Ko spimo mirujemo in naše telo je podvrženo procesu obnovitve, regeneracije. Dovaja se telesu nova energija in vse kar je od misli in emocij odraženo v duši, bo predelano. Tako sveži nastopi nov dan. In prav isto to velja za ciklus življenja in smrti. Ko naše telo umre, se začne za celotni energijski sistem stanje miru in ponovnega obnavljanja. Kot posledica nastane novo življenje z novimi možnostmi. In tako obstajajo v celotnem stvarstvu obdobja razodetja in miru. To lahko primerjamo z vdihom in izdihom. Število let pa presega zmožnosti naši predstav.

Se nadaljuje.

Miran Zupančič: duhovni učitelj, jasnovidec in zdravilec.
http//www.ezoterika.s5.com