Ko se veje drevesa spoznanja začnejo spreminjati v lovke meduze in drevo spoznanja dobi zmajevo glavo z množico sikajočih kač, takemu simbolu poglabljanja njegovih korenin, ki so spremenile obliko drevesu, da namesto živosti, da bi drevo rodilo užitne sadeže, se izrodijo veje v pošasti in veje pošasti objemajo svoj ud in vzdihujejo: "Pridi, pridi!"
In drevo spoznanja dobi čisto rdeč obraz od vročine in iz njega iztekajo snovi, ki niso čista semena izcejana iz kože drevesa, temveč semena zla, ki začnejo drseti in s svojim sršečimi trepalnicami iščejo kače, s katerimi bi se parile. Kakšna zajebana narava je to, da se je drevo spoznanja spremenilo v pošast in ljudje smo se privadili na to dejstvo.
Noben še tako premišljen odgovor ne more prodreti v globino korenin, da bi dal odgovor zakaj je drevo spoznanja pognalo takšne sikajoče veje pošasti, vpete v kalvarijo nasilja in žrtvovanja sebe.
