Prevrete besede, nesmiselnost oživljanja,
nesmiselnost ponujanja naberačene hrane,
nihče, razen tebe neumorni učitelj,
ni dosegel tvoje namišljene nirvane.

Ne slepi sebe in drugih po spoznanju!
V vsaki rastlini, v vsaki bilki je učitelj
in ti si ga tako domišljavo zamenjal,
ne da bi bila tvoja vera v lastne besede,
v lastno skodelico naberačene miloščine
našla zavetje resnične ljubezni v tebi.

Ne razkazuj navidezne popolnosti in sreče,
ne vsiljuj tvojega posnemanja samega sebe.
Odreči se lastni volji po moči in vzvišenosti,
kajti nobena beseda ni tako pametna,
da ne bi mogla ista beseda ovreči naslednjo.


Male misli so najbolj častihlepne,
nikoli ne govorijo avtentično iz sebe,
so le neavtentično posnemnje drugega,
nekakšno tiho poljubovanje samega sebe
v steklenem panju lepljivih sanj.

Močnejša je narava tvoje nevednosti,
ko narava šepeče svoja znamenja in sporočila
iz resja, ko v resju in rosi jutra vznikne cvet,
najpronicljivejši učitelj vsega živega
in naj te pogled nanj reši sužnosti samega sebe.