Še vedno se za vas trudi in pripravlja članke: Klavdija Roškar

POGLAVJE 93

Jezus gre z učenci preko žitnega polja in učenci smukajo klasje. Jezus jih opraviči. Vrnejo se v Kafarnaum. Na soboto Jezus ozdravi moža z osušeno roko ter utemelji svoje dejanje.
1 Zopet je bila sobota. Jezus in dvanajsteri so stopali po polju zrelega žita.
2 Bili so lačni, pa so smukali pšenično klasje, z rokami ga nekako mlatili, da so prišli do zrnja, ki so ga jedli.
3 Med ljudmi, ki so jim sledili, so bili tudi farizeji najstrožje sekte. Ko so ti videli apostole, kako so si pripravljali zrnje in jedli, so rekli Jezusu:
4 "Gospod, zakaj delajo dvanajsteri to, kar postava prepoveduje na sobotni dan?"
5 Jezus pa je dejal: "Niste li slišali, kaj je storil David, ko so njegovi spremljevalci potrebovali hrane?
6 Kako je šel v božjo hišo in z mize v svetišču vzel daritveni kruh ter jedel in dal tudi njim, ki so šli za njim.
7 Povem vam, možje, da so človekove potrebe nad obredno postavo.
8 Saj v naših svetih knjigah beremo, kako so duhovniki na razne načine kršili sobotno postavo, medtem ko so služili v svetišču, pa so bili vseeno brez krivde.

9 Sobotni dan je postavljen za človeka, ne pa da bi človek bil podrejen soboti.
10 Človek je božji sin in pod večnim zakonom pravice, ki je najvišji zakon. Postavljene predpise lahko spet razveljavi.
11 Žrtvena postava je zgolj človeška postava in v naši postavi beremo, da je Bogu prvo usmiljenje, zato je usmiljenje nad vsemi človeškimi predpisi.
12 Sin človekov je gospodar nad vsakršno postavo. Ali ni človekove dolžnosti prerok v kratkem povzel, ko je v knjigi zapisal takole: Vadi usmiljenje zasleduj pravico in ponižno hodi s svojim Bogom."
13 Tedaj se je Jezus z dvanajsterico vrnil proti Galileji in dan pred soboto so dospeli v Jezusov dom v Kafarnaumu.
14 Na soboto so prišli k božji službi. Množice so bile v sinagogi in Jezus jih je učil.
15 Med njimi je bil mož, ki je imel eno roko suho. Pismouki in farizeji so opazili, da ga je Jezus gledal, pa so menili:
16 - Kaj bo le storil? Se bo drznil ozdravljati na sobotni dan?
17 Jezus je spoznal njihove misli in je poklical moža s suho roko: "Dvigni se in se postavi pred te ljudi!"
18 Nato se je obrnil k njim: "Vi pismouki in farizeji, spregovorite in odgovorite mi: Ali je zločin rešiti življenje na sobotni dan?
19 Denimo, da imate ovce in vam ena pade v jamo na sobotni dan. Ali bi bilo napačno, če bi jo potegnili ven?
20 Ali pa bi vašemu Bogu ugajalo, če bi jo pustili, da trpi v blatu do naslednjega dne?"
21 Njegovi tožilci so molčali.
22 Nato jim je rekel: "Je ovca večje vrednosti kot človek?
23 Božji zakon je pisan na skali pravičnosti. Pravičnost je postavo pisala, usmiljenje pa je bilo pero, s katerim je pisala."
24 In možu s suho roko je ukazal: "Dvigni svojo roko in jo iztegni!" On je roko dvignil in bila je ozdravljena.
25 Farizeje je gnjavil srd. Herodovce so sklicali na skrivni posvet ter sklenili zaroto, načrtujoč, kako bi ga mogli spraviti s poti.
26 Bali so se ga javno obtožiti, ker je imel v množicah močne branitelje.
27 Jezus in dvanajsteri so se odpravili navzdol proti jezeru in za njimi je šlo mnogo ljudstva.

POGLAVJE 94

Govor na gori. Jezus razodene dvanajsterim skrivnost molitve. Vzorna molitev. Zakon odpuščanja. Sveti post. Zlo pretkanosti. Dajati miloščino.
1 Naslednje jutro, preden je sonce vzšlo, so se Jezus in dvanajsteri povzpeli na hrib blizu jezera, da bi molili. Jezus je dvanajstere apostole učil moliti. Rekel je:
2 "Molitev imenujemo to, ko se duša globoko zedinja z Bogom.
3 Kadar torej vi molite, nikar ne varajte samih sebe, kakor delajo hinavci, ki radi stoje na cestah in v sinagogah ter z mnogimi besedami skušajo prijati ušesom ljudi.
4 Obdajajo se z videzom pobožnosti, zato da bi bili deležni hvale od strani ljudi. Iščejo človeško hvalo in ta njihova nagrada jim je zagotovljena.
5 Kadar pa vi molite, pojdite v skrito kamrico svoje duše, zaprite vsa vrata in molite v sveti tišini.
6 Ni treba, da govorite mnogo besed, niti ni treba besede spet in spet ponavljati, kakor to delajo pogani. Recite samo:
7 Naš Oče-Bog, ki si v nebesih, tvoje ime je sveto, tvoje kraljestvo prihaja. Tvoja volja se bo zgodila na zemlji kakor se izpolnjuje v nebesih.
8 Daj nam danes potrebnega kruha.
9 Pomagaj, da pozabimo, kaj nam drugi dolgujejo, zato da nam bodo odvzeti vsi naši dolgovi.
10 Čuvaj nas zank skušnjavca, ki presegajo naše moči in zmožnosti.
11 Kadar pa nastopijo, nam daj moč, da jih obvladamo. -
12 Če bi hoteli oproščenje od vsega, kar dolgujete Bogu in ljudem, ker ste prostovoljno kršili postavo,
13 tedaj morate spregledati dolgove slehernemu človeku. Kakor namreč ravnamo z drugimi, tako bo Bog z nami postopal.
14 Kadar pa se postiš, ni treba, da bi to oznanjal.
15 Kadar se postijo hinavci, si barvajo obraze, povešajo oči, se držijo pobožno, zato da bi drugi opazili, da se postijo.
16 Post pa je dejanje duše in se podobno kot molitev dogaja v tihoti duše.
17 Bogu nobena molitev ali post ne ostaneta neopažena. V tihoti stopa in beleži ter blagoslavlja vsakršno prizadevanje duše.
18 Varanje je hinavščina, zato se ne delajte, kot da ste nekaj, kar niste.
19 Ne oblačite se v posebna oblačila, da bi razkazovali svojo pobožnost, niti se ne poslužujte tona glasu, da bi vzbujali vtis, kot da je to sveti glas.
20 In kadar pomagate potrebnemu, ne trobite tega po cestah in ne v sinagogi, da bi razglašali svojo dobrodelnost.
21 Kdor daje miloščino zaradi ljudske hvale, bo prejel nagrado od ljudi, Bog pa se na to ne ozira.
22 Ko daješ miloščino, naj tvoja desnica ne ve za to, kaj dela tvoja levica."

POGLAVJE 95

Govor na gori, nadaljevanje. Jezus proglasi osmero blagrov in osmero groženj. Vzpodbude. Poudari vzvišenost apostolske dejavnosti.
1 Jezus je odšel z dvanajsterico na vrh hriba. Tam jim je govoril:
2 "Dvanajsteri stebri Cerkve, apostoli Kristusovi, nosilci sončne luči življenja in božji služabniki za ljudi:
3 Čez kratko časa boste morali sami odhajati in razglašati blagovest o kraljestvu, najprej Judom, nato pa vsemu svetu.
4 Ne boste šli z bičem iz vrvi, da bi z njim gonili ljudi. Ljudi ne morete priganjati h kralju.
5 Šli naj bi namreč v ljubezni in uslužnosti ter bili vodniki na poti do pravilnosti in luči.
6 Pojdite torej in recite: Kraljestvo se je približalo.
7 Vredni so oni, ki so močni v duhu - njihovo je kraljestvo.
8 Vredni so oni, ki so krotki in ponižni - njihova je dežela.
9 Vredni so oni, ki so lačni in žejni po tem, kar je prav - zadoščeno jim bo.
10 Vredni so oni, ki izkazujejo usmiljenje - deležni bodo usmiljenja.
11 Vredni so oni, ki dosežejo gospostvo nad jazom - izročen jim bo ključ do vsakršne moči.
12 Vredni so oni, ki so čisti v srcu - gledali bodo Kralja.
13 Vredni so oni, ki prenašajo obrekovanje in krivico, ko delajo, kakor je prav - svoje preganjalce bodo blagoslavljali.
14 Vreden je zvesti otrok vere - sedel bo na prestolu moči.
15 Ne postanite malodušni, kadar vas bo svet preganjal in preklinjal - raje se nadvse veselite.
16 Preroke in vidce, in vse dobre na zemlji so obrekovali.
17 Če ste vredni, da prejmete krono življenja, tedaj vas bodo na zemlji obrekovali, sramotnega obdolževali in preklinjali.
18 Radujte se, kadar vas bodo hudobni gonili od sebe in bo vaše ime izžvižgano na cestah.
19 Pravim vam, veselite se, toda imejte usmiljenje z njimi, ki delajo zlo. Ti so zgolj kot otroci v svojih igrah. Ne vedo, kaj delajo.
20 Naj vas ne veseli padec nasprotnikov. Kakor vi pomagate ljudem dvigati se iz nižin greha, tako bo Bog vam pomagal naprej do višjih višin.
21 Gorje bogatim z zlatom in zemljišči - mnogovrstnim skušnjavam so izpostavljeni.
22 Gorje njim, ki svojevoljno hodijo po potih veseljačenja - njihova pota so polna zank in nevarnih pasti.
23 Gorje nadutim - stoje nad prepadom in jih čaka uničenje.
24 Gorje človeku, ki je lakomen - kar ima, ni njegovo; glej, pride drugi in njegovo bogastvo se razblini.
25 Gorje njemu, ki se hlini - njegov obraz je lep le na videz, njegovo srce je polno mrhovine in gnilih človeških kosti.
26 Gorje njemu, ki je krut in brezsrčen - on sam je žrtev lastnih dejanj.
27 Zlo, ki ga hoče prizadeti drugemu, se vrne nanj; birič ti postane oni, kogar obdeluješ.
28 Gorje razuzdancu, ki zlorablja kreposti šibkega. Pride ura, ko bo on šibek in žrtev razuzdanca z večjo močjo.
29 Gorje vam, kadar bo ves svet o vas pohvalno govoril. Svet ne hvali onih, ki žive v Svetem Dihu, ampak hvali krive preroke in proslavlja nizkotne privide.
30 Vi ljudje, ki živite v Svetem Dihu, ste sol, sol zemlje. Toda če zgubite svojo moč, ste sol zgolj po imenu, vredni ne več od prahu.
31 In vi ste luč, imenovani luč sveta.
32 Mesto na griču se ne more skriti. Njegova luč je vidna od daleč. Medtem ko stojite na vzpetinah življenja, vidijo ljudje vašo luč in posnemajo vaša dela ter slave Boga.
33 Ljudje ne prižgejo svetilke, da bi jo skrili v sod. Postavijo jo na stojalo, da lahko razsvetljuje hišo.
34 Vi ste svetilke božje. Ne smete stati v senci zemeljskih prividov, ampak na odprtem, visoko na stojalu.
35 Nisem prišel razveljavit postave, ne da jo uničim, ampak da jo dopolnim.
36 Postava, preroki in psalmi so bili napisani v modrosti Svetega Diha in zato ne morejo varati.
37 Sedanje nebo in zemlja se bosta spremenila in bosta prešla. Božja beseda je zanesljiva. Ne mine, dokler se ne izpolni, za kar je bila poslana.
38 Kdorkoli prezira božjo postavo in tako ljudi uči, se zadolži pred Bogom in ne more videti njegovega obličja, dokler se ni vrnil in izplačal svojega dolga z žrtvijo življenja.
39 Kdorkoli pa posluša Boga in se ravna po njegovi postavi ter na zemlji izpolnjuje njegovo voljo, ta bo vladal s Kristusom.
40 Pismouki in farizeji upoštevajo črko postave, ne morejo pa dojeti njenega duha.
41 Če pa vaša pravičnost ne ho višja od pravičnosti pismoukov in farizejev, ne boste mogli vstopiti v kraljestvo duše.
42 Ni to, kar človek dela, kar mu daje pravico, da vstopi skozi Vrata. Beseda, ki mu omogoči vhod, je njegov značaj. Njegov značaj pa so njegove želje.
43 Črka postave obravnava človekova dejanja, duh postave pa meri na njegove želje in nagnjenja.

POGLAVJE 96

Govor na gori nadaljevanje. Jezus razlaga deset zapovedi. Kristusova filozofija pomeni duha Dekaloga. Jezus razvija duhovne vidike prvih štirih zapovedi.
1 Bog je dal ljudem deset zapovedi. Na gori je Mojzes videl božje besede. Vklesal jih je v trdo skalo. Ni jih mogoče izbrisati.
2 Teh deset zapovedi kaže Boga v pravičnosti. Toda sedaj se javlja Ljubezen Boga in prinaša usmiljenje na perutih Svetega Diha.
3 Postava , je bila zgrajena na enosti Boga. V vsem stvarstvu je ena in ista sila: Jehova je vsemogočni Bog.
4 Jehova je pisal na nebo in Mojzes je bral:
5 Jaz sem vsemogočni Bog in ne boš imel drugega Boga razen mene.
6 Ena sama sila obstaja, toda mnogo je faz te sile. Te faze ljudje imenujejo sposobnosti ali moči,
7 Vse sposobnosti so od Boga, so javljanje Boga, so duhovi Boga.
8 Če se zdi, da ljudje najdejo drugo sposobnost in jo častijo v njeni pojavi, je to le kratkotrajna prevara.
9 Je le senca Enega, Jehove, Boga, in ti, ki častijo sence, so sami sence na steni. Človek je namreč to, kar časti.
10 Bog pa bi hotel, da vsi ljudje postanejo substanca, zato je v usmiljenju, iz milosti ukazal: Ne boste iskali drugega Boga kakor mene.
11 Omejeni človek pa nikdar ne more dojeti tega, kar je neskončno. Človek ni sposoben narediti sliko neskončne moči božanstva.
12 Kadar naredi podobo Boga iz kamna, lesa ali gline, tedaj naredi podobo sence. Kdor pa ob oltarju časti sence, postane sam senca,
13 Tako je Bog iz usmiljenja rekel: Ne delaj si podob iz lesa ali gline ali kamna.
14 Takšni maliki so ideali, ponižani ideali, človek pa ne more doseči ravni, ki bi bila višja, kot so njegovi ideali.
15 Bog je duh, zato mora človek moliti v duhu, če hoče doseči božjo zavest.
16 Toda človek nikoli ne more narediti slike ali podobe Svetega Diha.
17 Človek ne more izgovoriti božjega imena z ustnicami mesenosti. Edino s Svetim Dihom more človek izgovarjati to ime.
18 V domišljavosti človek misli, da pozna božje ime. Izgovarja ga nesmiselno in nespoštljivo in to mu nakopava prekletstvo.
19 Če bi ljudje poznali sveto ime, izgovarjali pa ga z nesvetimi ustnicami, bi dalje več ne živeli, da bi ga mogli še enkrat izgovoriti.
20 Bog pa v svojem usmiljenju svojega imena še ni odkril onim, ki ne znajo govoriti s Svetim Dihom.
21 Oni pa, ki nadomestno ime nedostojno izgovarjajo, se pregreše pred Bogom, ki je rekel:
22 Božjega imena ne oskrunjaj.
23 Sedem je število za Sveti Dih in Bog drži v svojih rokah sedmeroterost časa.
24 Ko je oblikoval svetove, je Bog sedmi dan počival in vsak sedmi dan je določen kot sobotni dan za človeka. Bog je rekel:
25 Sedmi dan je sobota Gospoda, tvojega Boga. Pomni to in ga imej čisto posebej za dela svetosti. Se pravi, za dela, ki niso v namene sebičnega jaza, ampak so za univerzalni Jaz.
26 Ljudje lahko opravljajo dela za svoj jaz šest dni v tednu. Na soboto Gospodovo pa ničesar ne smejo storiti zanj.
27 Ta dan je posvečen Bogu. Toda človek služi Bogu takrat, ko služi človeku.

POGLAVJE 97

Govor na gori, nadaljevanje. Jezus razlaga dvanajsterim duhovne vidike pete in šeste zapovedi.
1 "Bog ni samo moč. Modrost je namreč drugi vidik.
2 Ko so Kerubi človeka poučevali o modrosti, so rekli, da je Modrost mati človeštva, tako kakor je moč njegov Oče.
3 Kdor časti Boga, vsemogočnega in vsevednega, je blagoslovljen. Na tabli zapovedi beremo:
4 Izkazuj čaščenje svojemu Očetu in svoji Materi glede na človeštvo, zato da se ti lahko podaljšajo dnevi v deželi, ki sta ti jo darovala.
5 Črka zapovedi pravi: Ne ubijaj - kdor ubija, pride pred sodni stol.
6 Nekdo utegne imeti željo, da bi ubijal, a če ne ubije, ga zakon ne obsodi.
7 Duh postave pa ugotavlja, da se mora zagovarjati pred sodnikom, kdor bi hotel ubiti ali se maščevati, ali pa se jezi na koga brez upravičenega vzroka.
8 Kdor pa svojega brata zmerja z zanikrnim potepuhom, bo moral pred sodni zbor pravice.
9 Kdor svojemu bratu reče nepridiprav, ali: ti pes, ta sam v sebi razvname uničujoči peklenski ogenj.
10 Zato v višji postavi beremo: Če je tvoj brat razžaljen, ker si mu storil zlo, pojdi k njemu in se z njim spravi, preden daruješ Bogu svoje darove.
11 Ni dobro pustiti, da sonce zaide nad jezo med tvojim bratom in teboj.
12 Če pa ostane tvoj brat nespravljen, ko si ti odložil svoje sebične pretveze in se odrekel vsem sebičnim pravicam, tedaj si brez krivde v božjih očeh. Pojdi torej, da mu pokloniš svoj dar!
13 Če komu nekaj dolguješ, pa ne moreš povrniti, ali če nekdo od tebe zahteva več, kakor mu pristoja, tedaj ni dobro odrekati mu, kar zahteva.
14 Upiranje poraja jezo, v jeznem človeku pa ne bo usmiljenja ali razumnega ravnanja.
15 Povem vam, da je mnogo bolje trpeti izgubo, kakor pa segati po zakoniku ali klicati človeške sodnike, da presodijo, ali je nekaj prav ali ne.
16 Zakon mesenega človeka bi zahteval: Oko za oko, zob za zob; upri se, če ti kratijo tvoje pravice.
17 Toda to ni božja postava. Sveti Dih bi rekel: Ne upiraj se njemu, ki bi ti hotel vzeti tvoje dobrine.
18 Oni, ki ti s silo hoče iztrgati tvoj plašč, je še vedno tvoj brat, in ti bi moral pridobiti njegovo srce; z upiranjem pa tega ne dosežeš.
19 Daj mu svoj plašč, nato mu pa daruj še in še. Ob svojem času bo ta človek zrasel nad živalskost in ti ga boš osvobodil samega sebe.
20 Ne odrekaj njemu, ki te prosi pomoči, in daj onemu, ki te prosi, da mu nekaj posodiš.
21 Če te kdo razburjen ali jezen udari, ne bi bilo dobro, če bi mu vrnil enako z enakim.
22 Ljudje imenujejo figamož nekoga, ki se noče postaviti za svoje pravice. Veliko večji pa je kot človek, kdor ne udari, ko je napaden ali ga bijejo.
23 Mnogo večji je, kdor ne odgovarja na obrekovanje, kakor pa, kdor vrne udarec ali sramoti tistega, ki njega zasramuje.
24 V starih časih se je reklo, naj človek ljubi svojega prijatelja in mrzi svojega nasprotnika. Jaz pa vam pravim:
25 Bodite usmiljeni do svojih nasprotnikov, blagoslavljajte tiste, ki vas obrekujejo, storite dobro njim, ki vam škodujejo in molite za tiste, ki teptajo vaše pravice.
26 Pomnite, da ste otroci Boga, ki daje, da njegovo sonce vzhaja nad hudobnim in dobrim, ki svoj dež pošilja nad krivičnega in nad pravičnega.
27 Če drugim storite tako, kakor oni delajo vam, ste zgolj sužnji in hodite po poti, ki se konča s smrtjo.
28 Toda vi - kot otroci Luči - morate biti vodniki!
29 Storite drugim to, kar sami želite, da bi vam drugi storili.
30 Če dobro delate njim, ki so vam dobro storili, ne delate več, kakor pa delajo drugi. Tako ravnajo cestninarji.
31 Če svoje prijatelje pozdravljate, svojih sovražnikov pa ne, ste kakor drugi ljudje. To je pravilo cestninarjev.
32 Vi pa bodite popolni, kakor je popoln vaš Oče-Bog v nebesih.