Prevedla: Bernarda Pavko Prava

To si ti in prihaja iz notranjosti.

Princi in princese Prvega Stvarstva ste.
Janez je bil princ Jazije, velik popotnik, raziskovalec in ustvarjalec. Zlahka se je dolgočasil, prišel je do konca kraljestva, do Ognjenega zidu - simbol robu vse kreacije kot jo je poznal. Prestrašil se je.
Želel je nazaj v kraljestvo ne-energije, vakuma, vendar ga je sesanje zidu potegnilo vase.
Čas v zidu je bil kot večnost, njegovo bitje raztelešeno, zdrobljeno v male delce.
Nekateri so šli v kokon na dolgo spanje, v notranjo izkušnjo, delček pa je potoval naprej.
Pred prihodom na Zemljo je bilo vmesno obdobje. Za zidom je bila praznina, popolna tema, ki je kasneje postala fizični univerzum. V praznini ni bilo zvezd ne galaksij, nobene energije, preprosto ničesar.
Energetsko Janez ni bil v svetlobnem telesu niti v trdni fizični obliki.
Ni bil trden niti svetloba, ampak v plinastem stanju bivanja.

Ko je prešel ognjeni zid je zagledal svoje nasprotje, ogledalo.
Začel je izkušati, najprej s seboj in potem z drugimi bitji.
Te zgodnje izkušnje so ustvarile energijo, ki jo je oddajal (je iztekala) in oblikovala strukture in vzorce energije v univerzumu, ki je prej bil praznina.
Izkušnje so ustvarile energetsko pletenje, tapiserije, osnovo za kasnejše zvezde in galaksije in solarne sisteme. Prevzemati je začel novo identiteto jaza. Začel se je družiti s podobnimi bitji, ki so tudi prešle ognjeni zid. Povezoval se je z njimi, oblikoval "energetske" skupine. Potovale so in bivale v določenih predelih univerzuma Pojavili so se notranji boji kot jih poznate v družini. Vojne so razdelile skupine.

Janez se je trudil prilagoditi prehodu skozi ognjeni zid, nikoli prej še ni čutil česa podobnega.
Skušal se je spomniti in odkriti kdo je, sočasno pa je prevzemal lastnosti, do katerih še ni imel odnosa.
Začenjal je imeti čudne občutke in vibracije o svoji energiji.
Kjer je včasih bil svetloba, je začel prevzemati težo, gostoto, ki je kasneje postala telo.
Ni maral upočasnjene energije, želel je uiti pa ni vedel, kako.
Vedno trdnejši je postajal, z njim pa univerzum, oblikovali so se planeti, prevzemali maso.
Janez je čutil kot da pada in pada in pada. Energija in vibracije so se upočasnjevale.
Obupno se je skušal držati vibracije kraljestva, preklel je prehod skozi Ognjeni zid.

Nastal je kaos. Težke vojne, pojavil se je koncept ubijanja in smrti. Jeza do sebe in drugih.
Skupine so skušale vzeti energijo drugim, misleč, da bodo dvignile vibracijo in se vrnile v kraljestvo Jazije.
Skupine so potovale v energetskih "ladjah"po energetskih koridorjih, ki so se razvijali, v trenutku ste prešli razdalje bilijone svetlobnih let narazen. Janez se je upiral upočasnjevanju, začel je imeti čudne izkušnje.
Zaletavati se je začel v stvari! Energija ni šla več skozi energijo.
Zaletavati se je začel v zvezde, planete, meteorje. Presenečenje, depresija. Vojne so se nadaljevale, bitke intenzivirale. Nekateri so skušali najti pot domov, poiskati primerno vibracijo, odkrivali so ljubezen in svetlobo. Univerzum je prenehal rasti.
Takrat je prišlo do odločitve, do dogovora iti na Zemljo, enkrat za vedno prekoračiti tančico. Jaka je prevzel človeško telo in se strinjal, da bo živel v amneziji, življenje za življenjem.
Stotine življenj je dogovor za ozdravljenje preteklosti, prehoda skozi ognjeni zid.
Namen karme je ozdravljenje in ponovno odkritje.

Po prehodu skozi zid je šel manjši Janezov del v praznino, nič, v popolno temo.
Ko je na drugi strani zidu odprl oči, je zagledal svojo zrcalno podobo, svoje nasprotje. Videl je dvojnost. Prvikrat ni bil več podaljšek enosti, bil je dvoje! To je zaznamovalo začetek dualnosti.

Dualnost je v praznini zavzela obliko velikih vojn.
Za borbo vrnitve Domov je šlo, za obupen poskus vrnitve v kraljestvo Jazije, ko so energije skušale vzeti energijo druga drugi. Kot da je energija drugega vrsta goriva.
Borbe so dale moč dualnosti, intenzivirale so se in jo krepile, večale.
V času bojevanj se je praznina začela oblikovati v novo realnost.
Ustvarjen je bil fizični univerzum z vsemi zvezdami in galaksijami.
Nobena stran ni dobila/zmagala in prišlo je do zastoja.
Nekaj je bilo treba spremeniti, da bi Janez in druge energije lahko šle naprej!

Ogromno entitet je prišlo do točke, ko nobena energija dualnosti ni zmogla premika!
Nobenega razširjanja energije, ki je osnovna želja v jedru vsake oblike, ni bilo.
Skupine, ki so obstajale v univerzumu, so se pogovorile.
Obstajale so kot definicije energije in vibracije, niso pa se spustile na fizično raven.
Skušale so resnično razumeti naravo dualnosti!
Vsaka stran je resnično malo dokazala, čas je bil za premik naprej.
Najvišje ravni nebeških družin so se dogovorile za spust, za znižanje vibracij določenih entitet-angelov, ki bodo predstavljali obe strani dvojnosti. Bitja bodo prevzela biologijo, maso. Delno zato, da do kreacije ne bo prišlo tako hito kot prej. Upočasnjena bo.
Prilike bodo za živeti izkušnje, prilike za ocenitev in pomoč pri ravnotežju.

V angelski obliki so energije ustvarjale s hitrostjo misli in stvari so jim sčasoma ušle iz rok. Včasih celo niso vedele, na kateri strani so. Niso znale primerno priti do svoje energije.
Stvari so ušle iz kontrole. Proces bo počasnejši, če bomo duha dali v materijo, so dojele. Odločeno je še bilo, da se ne bodo spomnile potovanja, ki jih je pripeljalo do tu.

Ne bodo se spomnile borb ne prehodov skozi zid ne Kraljestva.
ODLOČEN JE BIL NOV ZAČETEK.
Nov začetek naj bi Janezu in Duhu omogočil res razumeti naravo dualnosti, dvojke.
Do prehoda skozi zid je bil Duh vedno izraz enosti.
Na Zemljo so energije prišle v nefizični obliki in opravile energetski premik ob pomoči mnogih bitij na drugi strani.
Dosti pred tem so Zemljo obiskale v angelski obliki. Prišle so, da bi postavile energetske plošče in mreže, temelje, da bi se prilagodile in pomagale določiti energijo.
V človeških telesih pa so začele cikle inkarnacij.

Janezov prehod skozi Zid je spremenil vse. V raljestvu je bilo Eno, eni namen, ena smer, ena Volja, vse je izhajalo navzven iz središča kraljestva. Čudovito je bilo, mirno in ljubeče, tako kot so stvari bile v prvi Kreaciji. Kot ena volja so bili. V praznini pa je nenadoma priše do nove lastnosti - do svobodne volje. En izraz Vsega se je spremenil v Svobodno voljo, vstopil je v novo dimenzijo. vedbo je bil princ, ki bo nekega dne sedel na prestol, sedaj pa je iozkušal svobodno izbiro in ni vedel natanko kaj naj s tem. Vedno je mislil, da je razumel Poslanstvo, namen in pogodbo kraljestva. sedaj pa so bile na voljo vse stvari in tudi vse možne. Brez določenega vzorca, poti. Sposoben je bil razširiti kreacijo na načine in s sredstvi, ki do takrat niso bila uporabljena.

Po prihodu na zemljo pa je poleg svobodne volje dobil še tančico pozabe. Tančica mu je preprečila zavestno vedeti dogodke vsakega življenja, razumeti potovanje, ki ga je peljalo ven iz kraljstva v praznino, da biu ustvaril energijo in vzorce univerzuma. Tančica in svobodna volja skupaj dasta zelo potentno energijo.