POGLAVJE 77

Jezus v Hebronu. Pot v Betanijo. Pouk Ruti zaradi nestrpnosti njenega moža.
1 S trojico učencev je Jezus odšel v Hebron, kjer je ostal sedem dni in učil.
2 Nato pa je odšel v Betanijo in učil v Lazarjevi hiši.
3 Prišel je večer. Množice so odšle. Jezus, Lazar in njegove sestre Marta, Ruta in Marija so bili sami.
4 Ruta je bila zelo otožna. Njen dom je bil v Jerihi, mož je bil gostilničar, po imenu Asher-ben.
5 Asher pa je bil farizej starega kova in je Jezusa preziral.
6 In ko je njegova žena izpovedala svojo vero v Kristusa, jo je pregnal iz hiše.
7 Ruta pa se ni upirala, le rekla je: "Če je Jezus Kristus, tedaj pozna pot. Jaz pa ne dvomim, da je Kristus.
8 Moj mož se lahko razjezi in umori mojo telesno obliko. Ne more pa usmrtiti duše in v mnogih bivališčih moje Očetnjave je prostorček tudi za mene."

9 Ruta je Jezusu vse povedala. Nato ga je vprašala, kaj naj naredi.
10 Jezus je odvrnil: "Tvoj mož ni svojevoljno v zmoti. Je pobožen in moli k Bogu, našemu Očetu-Bogu.
11 Zelo je goreč za svojo vero in v tem je iskren. Toda zašel je in meni, da je prav, če svojo hišo obvaruje herezije o Kristusu.
12 Čuti, kot da je prav, ker te je odgnal; kot da je to božja volja.
13 Nestrpnost je sad nevednosti.
14 Nekega dne bo prišla luč k njemu in tedaj bo zadostil vsem tvojim skrbem, žalosti in solzam.
15 Tudi ne smeš misliti, Ruta, da si ti čisto brez krivde.
16 Če bi bila hodila pota modrosti in se zadovoljila, da ohranjaš svoj mir, bi ta bridkost ne bila prišla na tebe.
17 Dolgo, dolgo bo treba, da bo luč predrla oklep predsodkov, in potrpežljivost je lekcija, potrebna v učenju.
18 Stalno kapljanje vode izvotli najtrši kamen.
19 Prijetna in sveta vonjava bogoljubnega življenja bo mnogo hitreje omehčala nestrpnost kakor najbolj vroč plamen ali najostrejša sapa.
20 Čakaj samo malo časa, potem pa pojdi domov v naklonjenosti in ljubezni. Ne govori o Kristusu, niti o kraljestvu Svetega-Enega.
21 Živi samo božje življenje. Brzdaj trdoto v svojem govoru, pa boš svojega moža vodila k luči."
22 In tako je tudi bilo.

POGLAVJE 78

Jezus vrne umirajočo služkinjo življenju, ko pride v Jeriho, kjer živi Rutin mož Asher. Ob Jordanu govori ljudstvu. Ustanovi krst kot posvetilno znamenje kristjana. Krsti svojih šestero učencev, ki potem krstijo veliko ljudi.
1 In Jezus je odšel v Jeriho in je bival v Asherjevem gostišču.
2 Gospodarjeva služkinja je bila bolna, blizu smrti. Zdravnik ji ni znal več pomagati.
3 Jezus pa je prišel, se dotaknil umirajočega dekleta in rekel: "Malone, vstani! In v trenutku so izginile bolečine, vročina je padla, deklica je bila zdrava.
4 Tedaj so ljudje prinašali svoje bolnike in bili so ozdravljeni.
5 Toda v Jerihi se Jezus ni dolgo zadrževal. Odšel je doli k Jordanu, kjer je Janez navadno pridigal.
6 Množice so bile tam in Jezus jim je govoril: "Poglejte, prišel je čas, kraljestvo je blizu.
7 Nihče, razen kdor je čist v srcu, ne more priti v kraljestvo Svetega-Enega. Toda vsak sin in hči človeške rase je poklicana, da se odvrne od zlega in postane čista v srcu.
8 Odločno stremljenje za ciljem in vstop skozi mesijanski vhod v kraljestvo Svetega-Enega vas naredi za učence. Vsakdo pa mora to javno izpovedati.
9 Janez vam je telesa umil v reki kot simbol za očiščevanje duše in pripravljenost na prihod kralja, s čimer si odpiramo mesijanska vrata v kraljestvo Svetega-Enega.
10 Janez je opravil veliko delo. Toda zdaj so mesijanska vrata odprta in umivanje je ustanovljeno kot izpoved, da ste učenci.
11 Do zaključka tega obdobja bo ta izpoved obred, ki se imenuje krstni obred. In to bo znamenje ljudem in potrdilo Bogu, da je človek učenec.
12 Vi, ljudje vsakega naroda, poslušajte! Pridite k meni, mesijanska vrata so odprta. Odvrnite se od svojih grehov in dajte se krstiti, pa boste stopili skozi vrata in videli Kralja!
13 Šesterica učencev, ki je sledila Jezusu, je stala blizu. Jezus jih je odvedel in krstil v Jordanu v imenu Kristusa. Nato jim je rekel:
14 "Moji prijatelji! Vi ste prvi, ki vstopate skozi mesijanska vrata v kraljestvo Svetega-Enega.
15 Kot sem vas krstil v imenu Kristusa, tako boste vi v to sveto ime krščevali vse može in žene, ki bodo hoteli izpričati svojo vero Kristusa ter se bodo odpovedali svojim grehom."
16 In glej! Množice so prihajale doli, se odpovedovale svojim grehom, izpovedovale vero Kristusa ter bile krščene.

POGLAVJE 79

Glasnik Janez v Salimu. Neki pismouk vprašuje po Jezusu. Janez pojasni ljudstvu Jezusovo poslanstvo.
1 Glasnik Janez pa je ob studencih v Salimu, kjer je bilo mnogo vode, pridigal in ljudem, ki so priznavali svoje grehe, umival telo.
2 K Janezu je prišel judovski učitelj postave ter ga vprašal: "Ali ni oni mož, Galilejec, ki si ga umil in imenoval Kristusa, postal tvoj nasprotnik?
3 Pravijo, da ob bregovih Jordana krščuje kakor ti tukaj, pa da hoče ustanoviti nekakšno Cerkev."
4 Janez je odgovoril: "Ta Jezus je resnični Kristus, ki sem mu pripravljal pot. Ni moj nasprotnik.
5 Ženin ima nevesto. Njegovi prijatelji v bližini se razveselijo, ko zaslišijo njegov glas.
6 Kraljestvo Enega-Svetega je nevesta, Kristus pa je ženin. Jaz, njegov glasnik, sem poln veselja nad njegovim uspehom.
7 Delo, zaradi katerega sem bil poslan, sem dokončal; Jezus pa svoje pravkar začenja."
8 Nato se Janez obrne k množici in reče: "Kristus je Kralj pravičnosti. Kristus je Ljubezen Boga; da, On je Bog. Ena od treh svetih Oseb Tro-Enega Boga.
9 Kristus živi v slehernem srcu, ki ga označuje čistost.
10 Jezus pa, ki pridiga ob bregovih Jordana, je prestal najtrše preizkušnje človeškega življenja in dosegel popolno gospostvo nad poželenjem in strastmi zemeljskega človeka.
11 Najvišji dvor v nebesih ga je razglasil za moža tako vzvišene čistosti in svetosti, da je sposoben na zemlji izpričati navzočnost Kristusa.
12 Da, Ljubezen božja, ki je Kristus, biva v njem, zato je on vzor za ves človeški rod.
13 In sleherni človek lahko v njem vidi to, kaj bo potem, ko postane sam zmagovalec nad vsemi strastmi sebičnega jaza.
14 Jaz sem v vodi umival telesa njim, ki so se odvrnili od greha, kot simbol očiščevanja duše.
15 Jezus pa krščuje za vse čase v živih vodah Svetega Diha.
16 Jezus prihaja, da prinese ljudem Odrešenika sveta; Ljubezen je Odrešenik sveta.
17 In vsi, ki zaupajo v Kristusa ter hodijo za Jezusom kot vzornikom in vodnikom, imajo neminljivo življenje.
18 Oni pa, ki Kristusu ne zaupajo in nočejo očiščevati svojih src, zato da bi Kristus mogel bivati v njih, ne bodo nikoli vstopili v življenje."

POGLAVJE 80

Lamaas pride iz Indije. Posluša Janezov nauk v Salimu. Janez mu govori o božanskem poslanstvu Jezusovem. Lamaas najde Jezusa ob Jordanu. Duhovni mojstri priznajo drug drugega.
1 Lamaas, brahmanski duhovnik, ki je bil Jezusov prijatelj, ko je bil ta v templju Jagannath, je izvedel, da je Jezus v mnogih deželah opravljal velika dela. Zapustil je svoj dom in prišel v Palestine, da bi poiskal Jezusa.
2 Na potovanju proti Jeruzalemu je slišal o glasniku Janezu, ki da ga imajo za preroka živega Boga.
3 Lamaas je glasnika našel ob studencih v Salimu. Mnogo dni je tiho poslušal prodirljive besede, ki jih je ta učil.
4 Bil je prisoten, ko je farizej Janezu omenil Jezusa in njegovo mogočno delovanje.
5 Slišal je glasnikov odgovor, s katerim je poveličeval Jezusovo ime, ko ga je imenoval Kristusa.
6 Tedaj je nagovoril Janeza: "Prosim, povej mi, kaj veš o Jezusu, ki ga imenuješ Kristusa."
7 In Janez mu je odgovoril: "Ta Jezus je Ljubezen Boga, ki je postala zaznavna.
8 Glej, ljudje živijo na nižjih ravneh - na ravneh poželenja in sebičnosti. Borijo se zase in zmagujejo z mečem.
9 V vsaki deželi močni zasužnjuje in ubija šibkega. Vsa kraljestva rastejo po moči orožja. Moč je vladar.
10 Ta Jezus je prišel, da zlomi vladavino sile in postavi Ljubezen na prestol moči.
11 In Jezus se nikogar ne boji. Pogumno pridiga na kraljevskih dvorih in vsepovsod, da je zmaga, dosežena z močjo orožja, zločin.
12 Vsak plemenit cilj je mogoče doseči z vljudnostjo in ljubeznijo, prav tako, kot je Melhizedek, Knez miru in božji duhovnik, v vojni odlično zmagoval, ne da bi prelil kapljico krvi.
13 Sprašujete, kje so Kristusovi templji. Njegovo službeno orodje in oltarji niso narejeni z rokami. Njegovi templji so srca svetih ljudi, ki so sposobni videti Kralja.
14 Gaji v naravi so jim za sinagoge, njihov forum pa je svet.
15 Nima duhovnikov, oblečenih kot gledališke lutke, da bi jih ljudje občudovali; vsak človeški otrok je namreč duhovnik Ljubezni.
16 Človek, ki je z vero očistil svoje srce, ne potrebuje človeškega posredovalca.
17 Z Bogom je v prijateljstvu in se ga ne boji, ampak je sam dovolj pogumen in močan, da svoje telo položi Gospodu na oltar.
18 Tako je vsak človek duhovnik in on sam je živa žrtev.
19 Kristusa ni treba iskati, kajti če je tvoje srce očiščeno, bo Kristus prišel in bo s teboj prebival vekomaj."
20 Nato je Lamaas nadaljeval svoje potovanje. Prišel je do Jezusa, ko je le-ta učil ob jordanskem bregu.
21 Ko ga je Jezus zagledal prihajati, je vzkliknil: "Glejte, zvezda iz Indije!"
22 Lamaas mu je vrnil pozdrav: "Glejte, sonce Pravičnosti!" Izpričal je svojo vero v Kristusa in šel za njim.

POGLAVJE 81

Krščeni potujejo proti Galileji. Ustavijo se ob Jakobovem studencu in Jezus pouči Samarijanko.
1 Mesijanska vrata v kraljestvo Svetega-Enega so se odprla in Jezus je s šesterico svojih učencev ter Lamaasom zapustil breg Jordana in krenili so proti Galileji.
2 Pot jih je vodila skozi Samarijo in tam so dospeli do Siharja - blizu zemljišča, ki ga je bil očak Jakob podaril Jožefu, ko je bil ta še mladenič.
3 Tam je bil Jakobov studenec. Jezus je sedel k studencu in tiho razmišljal, njegovi učenci pa so odšli v mesto po živež.
4 Iz mesta je prišla žena, da bi pri studencu napolnila svoj vrč. Jezus, ki je bil žejen, je ženo zaprosil za požirek vode, ona pa mu je rekla:
5 "Jaz sem Samarijanka, ti pa si Jud. Ali ne veš, da so Samarijani in Judje v sovraštvu med seboj? Če ne občujejo med sabo, kako da me ti prosiš, naj ti dam piti?"
6 Jezus pa ji je odvrnil: "Samarijani in Judje so vsi otroci enega Boga, našega Očeta-Boga, in torej v sorodstvu.
7 To sovraštvo in mržnjo razvija zgolj predsodek, porojen iz mesene pameti.
8 Medtem, ko sem Jud po rojstvu, priznavam bratstvo življenja. Samarijani so mi prav tako dragi kakor Judje ali Grki.
9 In če bi vrhu tega samo slutila, kakšne dobrote naš Oče-Bog po meni pošilja ljudem, bi ti mene prosila piti.
10 Z veseljem bi ti dal piti iz čaše vodo iz studenca življenja, tako da ne bi bila nikoli več žejna."
11 Žena je odvrnila: "Ta studenec je globok in ti nimaš s čim zajeti; kako mi moreš dati vode, o kateri govoriš?"
12 Jezus pa je rekel: "Voda, o kateri jaz govorim, ne prihaja iz Jakobovega studenca. Priteka iz virov, ki nikoli ne usahnejo.
13 Glej, kdorkoli pije iz Jakobovega studenca, bo zopet žejen. Kdor pa pije vodo, ki jo dajem jaz, nikoli več ne bo žejen.
14 Sami namreč postanejo studenec in iz njihove notranjosti žuborijo vode v večno življenje."
15 Žena je rekla: "Gospod, hotela bi piti iz tega bogatega studenca življenja. Daj mi piti, da ne bom nikoli več žejna."
16 Jezus ji je ukazal: "Pojdi in pokliči v mestu svojega moža, da bo lahko s teboj delil to kupo življenja."
17 Žena je odvrnila: "Nimam moža, gospod."
18 Jezus ji je odgovoril: "Saj ti komaj veš, kaj zakonski mož pomeni. Zdi se, da si kot rumen metulj, ki leta od cvetlice do cvetlice.
19 Za tebe v poročni zvezi ni svetosti, pa se vežeš z vsakim možem.
20 Živela si s petimi od tistih, ki so jih tvoje prijateljice imele za zakonske može."
21 Žena je vzkliknila: "Mar govorim s prerokom in vidcem? Mi ne bi blagovolili povedati, kdo ste?"
22 Jezus je odgovoril: "Ni treba, da ti povem, kdo sem, kajti brala si postavo, preroke in psalme, ki poročajo o meni.
23 Jaz sem tisti, ki sem prišel, da podrem steno, katera ločuje človeške otroke. V Svetem Dihu ni Grka, ne Juda, ne Samarijana, ne sužnja in ne svobodnega; vsi smo namreč eno."
24 Žena je vprašala: "Zakaj pravite vi, da morajo ljudje samo v Jeruzalemu moliti, ne smemo pa moliti na naših svetih gorah?"
25 Jezus je odvrnil: "Kar ti praviš, tega jaz ne trdim. Ni kraja, ki bi bil svetejši od drugega.
26 Prišel je čas, ko morajo ljudje moliti Boga znotraj templja svojega srca. Bog namreč ni v Jeruzalemu, niti na vaši sveti gori, ampak v slehernem srcu.
27 Naš Bog je Duh. Tisti, ki ga molijo, ga morajo moliti v duhu in resnici."
28 Žena je odvrnila: "Vemo, da ko pride Mesija, nas bo on vodil po potih resnice."
29 In Jezus ji je razkril: "Glej, Kristus je prišel. Mesija govori s teboj."

POGLAVJE 82

Medtem, ko Jezus uči, pridejo njegovi učenci in so začudeni, da govori s Samarijanko. Iz Siharja pride veliko ljudi, da bi videli Jezusa. Govorijo z njim. S svojimi učenci gre v Sihar in nekaj dni ostane tam.
1 Medtem, ko je Jezus še govoril z ženo ob studencu, se je šesterica učencev vrnila s hrano iz Siharja.
2 Ko so ga videli, da govori z ženo iz Samarije, in to z ženo, ki so jo imeli za prešuštnico, so bili začudeni. Vendar pa ga nihče ni vprašal, zakaj govori z njo.
3 Žena pa se je v mislih tako izgubila in bila tako pozorna na to, kar je rekel učenik, da je pozabila, čemu je bila prišla k studencu. Pustila je svoj vrč in kar odhitela proti mestu.
4 Povedala je ljudem vse o preroku, ki ga je srečala ob Jakobovem studencu. Rekla je: "Povedal mi je vse, karkoli sem kdaj storila."
5 Ko pa so ljudje hoteli še več vedeti o njem, je žena odvrnila: "Pridite ven in poglejte." Množice so tedaj prihajale k Jakobovemu studencu.
6 Ko jih je Jezus videl prihajati, je rekel njim, ki so mu sledili: "Ne bilo bi prav, če bi rekli: Še štiri mesece je do žetve.
7 Glejte, zdaj je čas žetve. Povzdignite oči in glejte: Polja so zlato-rumena od zrelega zrnja.
8 Da, mnogo sejalcev se je odpravilo sejat seme življenja. Seme je zraslo, rastline so se okrepile ob poletnem soncu. Zrnje je dozorelo in gospodar kliče ljudi na žetev.
9 Vi pa naj bi šli na polja in želi to, kar so drugi posejali. Ko pa pride dan izravnave, se bodo skupno veselili sejalci in žanjci."
10 Filip je rekel Jezusu: "Pusti zdaj svoje delo za malo časa in sedi pod to smokvo, da užiješ malo hrane. Moraš biti že izčrpan, saj od ranega jutra nisi ničesar užil."
11 Jezus pa mu je odvrnil: "Nisem izčrpan, kajti jaz prejemam hrano, za katero vi ne veste, odkod je."
12 Tedaj so si učenci šepetali med seboj: "Kdo mu je mogel prinesti hrane?"
13 Niso vedeli, da je imel moč, z mislijo spremeniti nevidni eter v kruh.
14 Jezus pa je rekel: "Gospodar žanjcev svojih žanjcev ne pošilja na delo, ne da bi jih oskrbel s hrano.
15 Moj oče, ki me je poslal na žetveno polje človeškega življenja, me ne bo pustil, da bi stradal. In če vas kliče v službo, vam bo dajal hrano, obleko in streho."
16 Potem se je obrnil k Samarijanom in rekel: "Naj vam ne bo tuje, da jaz, ki sem Jud, govorim z vami. Jaz sem namreč z vami eno.
17 Univerzalni Kristus, ki je bil, ki je in vedno bo, je v meni zaznaven; Kristus pa pripada vsakemu človeku.
18 Bog siplje razkošno svoje dobrote in je do vseh enako darežljiv, ker so vsi delo njegovih rok.
19 Ravnokar prihajam z judovskih gričev, kjer je sijalo isto božje sonce in se je razcvetalo njegovo cvetje; ponoči so njegove zvezde sijale prav tako svetlo kakor tukaj.
20 Bog ne more otroka odgnati od sebe. Judje, Grki in Samarijani so v njegovih očeh enaki.
21 Zakaj naj bi se ljudje med seboj ujedali in prerekali kakor otroci v svojih igrah?!
22 Jarki, ki ločujejo človeške otroke med seboj, so le slama in ena sama sapica ljubezni bi jih lahko razpihala."
23 Ljudje so strmeli nad tem, kar je tujec govoril, in mnogi so izjavljali: "Prav gotovo je prišel Kristus, ki je imel priti."
24 Jezus pa je šel z njimi v mesto in ostal tam nekaj dni.