Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20050822205952530

Čajnica MaMag 4.del četrtek, 15. september 2005 @ 06:17 CEST Uporabnik: Pozitivke Piše: Bernarda Pavko Prava boginjo čutim, Njo govorim, nariše se sama, ko jo prizemljim povem, če me vprašaš sicer spet molčim tekmovanja ne more bit, ker ne želim zmagat v ta prostor ne grem tudi moje pošte tam ne dobite vase, noter, dol in drugega nič naprej se greš svoje igrice kako lahko pričakuješ drugačen rezultat pride, ko se naprihaja pustim mu govorit, se jasnost pokaže tu in tam sebi, ne meni, se zlaže resnice se zelo boji hišica je v gozdu, ker z rožami je preveč dela če se ne izzivam, mi je dolgčas lahko je enostavno prelahko spremenjeni parametri odprejo druga vrata z magdaleno se družim ideje kar pridejo in naložijo nove programe nov portal se aktivira, skozi stopim objemi me in šepetaj tako dolgo sem čakala lahko bi bil že naveličan biti blond perspektiva se spremeni, če dovolim kaj naj zdaj z njo saj zato se je spremenila premaknem se z vsem, kar lahko postanem in od starega ostane, kar to lahko podpre ne želim več strmet, gledat pa nič videt bit izbiram in živet da ne vem? da ne smem? snemam ta pokrov ne dam vam več svoje moči radi pridejo, ker vedo, da bodo samo dobili seveda, se nasmehnem, sama najprej nahranjena kvaliteta trenutka pokaže prijatelja nobenega prostega teka več mirno počakam in se zgodi najboljše zame in najboljše za ljudi za druge zajokam, to jih spremeni ostanem odprta, ker jaz to lahko nič več vulkanov, ljubeznivost mi postilja dan takole minevajo meseci potovanja so me končno pripeljala domov ni muha - je klic ko sem dobra do sebe, sem res dobra tudi do drugih potem pa zabava, potem proslava prijateljstvo se rodi, bogastvo nastaja delimo, kar imamo shodim prastaro srčno vizijo željena, zanikana in tolikokrat odpuščena marija magdalena je tu pojavi se, ko pozabim, da jo čakam sonce žarko in svetlo, vse je novo, prelepo šminke, oblekce, srajčke, majčke ženska je rojena fokus, dragi, dihaj, ljuba, končno smo Doma zaveza, da vas sem pripeljem, pa izpolnjena družim se s svojo ali višjo vibracijo okuse vidim, rišem vonj dvojne vloge zgubljajo pomen še na počitnice ne morem več s staro sabo hej, lepotica, čustev kraljica, popelji ideje med zvezde nocoj ljubezen iskriva v tebi počiva pokažem ti čudež v objemu z menoj le sebe bojiš se lahko ti razkrijem, kar skrivaš pred sabo tančico čarobnih spominov, lepot vsa si obilje, si domišljija bog, kakšno presenečenje (sem sama sebi) stalno z Njo, stalno s seboj sem, kjer mi je lepo, delam, kar me veseli rišem nove korake, pridruži se mi zapojem risbo, barva mi da nov okus življenja strah je narkoza držiš okvir, v katerem ni več slike mešaš, dokler se ne zmešaš potem šele poiščeš pomoč zastane korak, nisi več vsak posveti se ti: lažja pot odgovornost do svetlobe je zadnja odgovornost s seboj nosi drugačne teste strahu potovanja podprejo odprem lahko samo sama občutek drsenja v preteklost me skoraj pogubi spet se ujamem napovedi ne zdržijo zato so, da jih spremenim dvomi vase, dvomi vate zaspala bi rada, da se še enkrat zbudim v nov začetek nove realnosti kar imam, zadržim s tem, da naprej gledam in globje vase segam moja odgovornost - veselje in srčna strast vse do zdaj so bile priprave, vse do zdaj je bil uvod sodelovanje je namen le s kom gledaš stran, kam drugam, ne pa tja, kjer je svetloba kaj da je problem? bojiš se živet človek v tebi bi rad bil sprejet dosti besed za nove stvari in nobene za staro nobene igre več, nobene megle ko mečkaš, se pač zmečkaš zmedeno? tok se reče temu odsotnost kontrole neovirano pretakanje idej risala bom in z barvami pletla tkanino, ki ne bo grela samo mene vsi izrazi so moč mojega srca toliko se bom še naučila in srečala lepega k svojim me nese, čeprav malo drugam da se bom še naprej premaknila ritem pravi tako zdaj ko je vse staro šlo je čas zame bi, pa kljub temu čakam do čistega občutka sem se pripravljena načakat je vredno ko se z izrazom očistim, grem nabirat vsebino za novega zato eni ne nabirajo nič vem vse rada bi se spomnila, kaj vse vame režijo izpadi strahov v čudno ljubeznivih maskah v prsih me stisne čeprav ne gre zame, boli nekateri se trudijo, samo prakse jim manjka za pomoč še vedno ne rečejo glava megli in zapleta s starimi načini samo občutki poznajo nove ne vplivam ne bezam in ne rinem opuščam vsako silo pohvalim s stisnjenimi zobmi me res nevoščljivost drži? al pa molčim, ko se naredim, da ne vem za tvoje uspehe če pa dovolim resnici pot skozi če vse spustim, kar mene povozi odprejo se vrata, lahko se spoštujem in končno ti rečem: te res občudujem mnogi se učijo poštevanko učitelji so zadovoljni s sabo ljudje radi sedejo, ko jim rečejo, naj sedejo kar naenkrat bi vsi funkcije in integrale, ravnil pa ni več strast bivanja v občutkih trdega dovolim potem ko sem vadil z morjem, soncem, ideali dobrodošel, so mi rekli, zate smo pesti držali a brez občutkov ne bi šlo, zato ti vsi čestitamo za vztrajanje in za pogum spremenila si okolico kit je zraven, delfina drži, da k meni na suho ne poleti to moj je trenutek spoznanja zlata ki ga je toliko v meni hvala, držali ste zame lepoto, strasti in veselja, obilja dobroto ko pot sem iskala in se najokala svojim starim načinom brez vas ne bi šlo, je bilo prehudo a mimo je zdaj zato vas bi rad vse v naročje sprejel le kit si prevelik za ta položaj vem te od nekdaj, gotovo te obiščem a moj je zaenkrat še najljubši zmaj naenkrat znam, kaj ni čudovito prepričali ste me, da sem zanič vaje srca naredijo drugačno realnost ne ukvarjam se z drugimi ta amen je kamen, na katerem stoji moja nova hiša je plitko zate dovolj globoko? odplešem svoj credo in sijem naprej odprem te s svojo novo sabo svetloba dela z mano ali brez zato sem raje zraven stara pričakovanja, stari rezultati novo? zato mi je lepo svojo energijo poslušam v njej so tudi resnice o tvoji veličini odgovori imajo drug pomen, če ne poznaš vprašanja Semnaj in Sinaj sta se končno našla smejem se, ker se znam jokat zadovoljstvo postaja navada še to dodam, saj se poznam moja pesem se izpoje, ko v naročje svoje tvojo glavo položim hvala ti za vse si čakala, da sem spoznala pomen bližine za zbudit ko sem iskala in se igrala v prostorih teže iz navade zdaj pa vem kam naj grem, kdo je z mano in zakaj plešem tebe, rišem sebe, družba s tabo mi je raj hejahoj, se igrajo vilinčki s kosi mojega smeha tako nova postaja obleka ki mi jo šivajo za dan razglasitve in otvoritve Čajnice 21. avgust 2005 Čajnica Marije Magdalene 1.del Komentarji (0) www.pozitivke.net