POGLAVJE 89

Dvanajstero apostolov se v Jezusovem domu posveti svojemu delu. Jezus jih poučuje. Gre v sinagogo na sobotni dan in uči. Izžene nečistega duha iz obsedenca. Ozdravi Petrovo taščo.
1 Na dan pred soboto so se sešli dvanajsteri učenci, ki so bili prejeli poziv, v Jezusovem domu.
2 Jezus jih je nagovoril: "Ta dan je določen za to, da se boste posvetili božji dejavnosti. Molimo torej.
3 Odvrnite se od zunanjosti in obrnite se k svoji notranji biti. Zaprite vsa vrata k mesenemu jazu in čakajte!
4 Sveti Dih bo napolnil ta prostor in vi boste krščeni v Svetem Dihu."
5 Nato so molili. Ves prostor je napolnila svetloba, bolj bleščeča kakor opoldansko sonce, in plameneči jeziki so švigali nad vsako glavo navzgor.
6 Ozračje v Galileji je bilo razgibano. Nad Karfarnaumom se je valil zvok, podoben oddaljenemu grmenju, ljudje pa so slišali petje, kakor bi se deset tisoč angelov združilo v ubran pevski zbor.
7 Nato je dvanajsterica apostolov zaznala glas, čisto rahel in nežen, in ena sama beseda je bila izrečena, beseda, ki je niso upali izgovoriti. To je bilo sveto ime Boga.
8 Jezus pa jim je rekel: "S pomočjo te Besede vsemogočnosti lahko obvladujete prvine in vse sile ozračja.

9 Če izgovorite to Besedo v svoji duši, vam je s tem dan ključ do življenja in smrti, prav tako do vsega sedanjega, preteklega in prihodnjega.
10 Glejte, vi ste dvanajstere velike mladike mesijanske trte. Dvanajstero temeljnih kamnov, dvanajsteri Kristusovi apostoli.
11 Razpošiljam vas kakor jagnjeta med divje zveri. Vsemogočna Beseda pa vam bo opora in zaščita."
12 Nato se je ozračje znova napolnilo s spevi in zdelo se je, kot da sleherna stvar vzklika: Bog bodi hvaljen!
13 Prihodnji dan je bila sobota. Jezus je s svojimi apostoli šel v sinagogo in tam učil.
14 Ljudje so govorili: On ne uči kakor pismouki in farizeji, ampak kakor nekdo, ki ve in ima oblast, da govori.
15 Medtem ko je Jezus govoril, je vstopil neki obsedenec. Zli duhovi, ki so ga imeli v oblasti, so bili med najpodlejšimi. Svojo žrtev so pogosto vrgli po tleh ali v ogenj.
16 Ko pa so zdaj v sinagogi zagledali mesijanskega učenika, so ga spoznali in rekli:
17 - Božji sin, čemu si tukaj? Mar nas hočeš pred časom uničiti z Besedo? Nočemo imeti opravka s teboj. Pusti nas pri miru.
18 Toda Jezus jim je ukazal: "Po vsemogočni Besedi, ki jo izgovarjam, vam ukazujem, da greste in več ne mučite tega človeka. Pojdite na svoje mesto!"
19 Nečisti duhovi so tedaj moža podrli na tla, zatem pa so ga s peklenskim krikom zapustili.
20 Jezus pa je moža dvignil in mu rekel: "Če boš lastnega duha docela zasedel z dobrim, ne bodo zli duhovi našli mesta za sebe.
21 Oni prihajajo le v prazne glave in prazna srca. Pojdi svojo pot in nikar več ne greši."
22 Ljudje so strmeli spričo besed, ki jih je Jezus govoril, in ob delih, katerim so bili priča. Spraševali so se med sabo:
23 - Kdo je ta človek, od kod prihaja vsa ta moč, da celo nečisti duhovi prestrašeni bežijo?
24 Mesijanski učenik je zapustil sinagogo. S Petrom, Andrejem, Jakobom in Janezom je odšel v Petrovo hišo, kjer je bil nekdo iz bližnjega sorodstva bolan.
25 Petrova žena je vstopila. Njena mati je bila namreč tisti bolnik.
26 Jezus pa se je dotaknil žene, ki je ležala na postelji. Izgovoril je Besedo. Mrzlica jo je zapustila in je takoj vstala ter jim stregla.
27 Sosedje so zvedeli, kaj se je zgodilo, pa so začeli prinašati svoje bolnike in tiste, ki so bili obsedeni. Jezus je polagal roke nanje in bili so ozdravljeni.

POGLAVJE 90

Jezus se napoti sam na goro molit. Njegovi učenci ga najdejo. Pozove dvanajstere in prepotujejo Galilejo. Uči in ozdravlja. V mestu Tiberiji ozdravi hromega in razglasi filozofijo zdravljenja in odpuščanja grehov.
1 Mesijanski učenik je izginil. Nihče ga ni videl odhajati. Peter, Jakob in Janez ga gredo iskat. Najdejo ga na dogovorjenem mestu, zunaj na gričih Hammotha.
2 Reče mu Peter: "Mesto Kafarnaum je razburjeno. Ljudje se gnetejo po cestah in vsi javni prostori so prenapolnjeni.
3 Moški, ženske in otroci povsod sprašujejo za človekom, ki ozdravlja z močjo volje.
4 Tvoj dom in naši domovi so polni bolnih ljudi. Kličejo Jezusa, ki se imenuje Kristus. Kaj jim bomo rekli?"
5 Jezus pa je odgovoril: "Cela vrsta drugih mest kliče in njim moram nuditi kruh življenja. Pojdi klicat ostale, da se odpravimo odtod."
6 Tako se je z dvanajsterico odpravil proti Betzajdi, kjer sta stanovala Filip in Natanael. In tam je skupina poučevala.
7 Množice so verovale v Kristusa, priznavale so svoje grehe ter prejemale krst. Tako so ljudje vstopali v kraljestvo Svetega-Enega.
8 Mesijanski učenik in dvanajsterica so prišli vsepovsod skozi vsa mesta v Galileji ter učili in krščevali vse, ki so verovali in priznavali svoje grehe.
9 Odpirali so oči slepim, ušesa gluhim, izganjali zle duhove iz obsedencev ter ozdravljali vsakovrstne bolezni.
10 Bili so v Tiberiji ob jezeru, in medtem ko so učili, se je približal gobavec in rekel: "Gospod, verujem, in če boš izrekel le Besedo, bom očiščen.
11 Jezus mu je odvrnil: "Hočem, bodi čist!" Takoj se je gobavec odmaknil in bil je že tudi čist.
12 Jezus pa mu je ukazal: "Ne govori o tem nikomur, ampak pojdi in pokaži se duhovnikom ter daruj za svoje očiščenje, kar veleva postava."
13 Mož je bil od veselja ves iz sebe. Potem pa ni šel duhovnikom, ampak na tržni prostor in je povsod pripovedoval, kaj se mu je prigodilo.
14 Nato so bolniki v trumah hudo pritiskali na zdravečega in na dvanajstere, s prošnjo, da bi bili ozdravljeni.
15 Bili so tako nadležni, da so le-ti mogli le malo kaj opraviti. Zato je mesijanska skupnost zapustila nagnetene ceste ter odšla v samoto, kjer so poučevali množice, ki so jim sledile.
16 Po mnogih dneh pa so se mesijanski delavci vrnili v Kafarnaum. Ko se je razvedelo, da je Jezus doma, so ljudje prihajali in napolnili hišo, da kmalu ni bilo nobenega prostora več, niti ob vratih ne.
17 Navzoči so bili pismouki in farizeji ter učitelji postave z vseh strani Galileje in iz Jeruzalema. Jezus jim je odkrival pot življenja.
18 Štirje možje so na prenosni postelji prinesli hromega, ki ga pa niso mogli spraviti skozi vrata. Nato so bolnika nesli na streho, jo odprli in skozi odprtino spustili bolnika pred zdravečega.
19 Ko je Jezus videl njihovo vero, je rekel hromemu: "Moj sin, veseli se, vsi tvoji grehi so ti odpuščeni."
20 Ko so pismouki in farizeji to slišali, so rekli: Kako da ta človek tako govori? Kdo more odpuščati grehe kakor samo Bog?
21 Jezus pa je zaznal njihove misli. Vedel je, kaj so se med sabo spraševali, pa jim je rekel:
22 "Zakaj mislite tako sami pri sebi? Kaj pomeni, če rečem: Tvoji grehi so ti odpuščeni ali če rečem: Vstani, vzemi svojo posteljo in hodi?
23 Toda, da samo dokažem, kako ljudje morejo tukaj odpuščati grehe ljudi, pravim (in obrne se do hromega):
24 Vstani, vzemi svojo posteljo in se odpravi na pot."
25 Vpričo vseh je tedaj hromi vstal, vzel svojo posteljo in odšel.
26 Ljudstvo ni moglo doumeti tega, kar je slišalo in videlo. Govorili so med sabo: To je dan, ki ga ne bomo mogli nikdar pozabiti. Danes smo videli čudovite stvari.
27 Ko pa so množice odšle in je dvanajsterica ostala, jim je Jezus rekel:
28 "Judovski praznik je blizu. Prihodnji teden gremo v Jeruzalem, zato da se lahko sestanemo s svojimi brati iz daljnih pokrajin ter jim odpremo pot, da bodo lahko videli Kralja."

XVI.
AIN
DRUGO LETO JEZUSOVE SLUŽBE KOT KRISTUS

POGLAVJE 91

Jezus na praznik v Jeruzalemu. Ozdravi nepokretnega moža. Razglasi, da so vsi ljudje božji otroci.
1 Prišli so prazniki in Jezus je z dvanajsterimi odpotoval v Jeruzalem.
2 Dan pred soboto so dospeli do Oljske gore in na severni strani pred njo prenočili v gostišču.
3 Drugo jutro, zelo zgodaj na sobotni dan, so skozi Ovčja vrata vstopili v Jeruzalem.
4 Okoli zdravilnega studenca Betezde, blizu mestnih vrat, so se gnetli bolniki.
5 Verovali so namreč, da bo ob določenem času prišel angel in vodi podelil zdravilno moč; kdor bo potem prvi stopil v vodo in se skopal, bo ozdravljen.
6 Jezus in dvanajsteri so stali ob studencu.
7 Jezus je poleg sebe videl nekoga, ki je bil osemintrideset let hrom in se brez tuje pomoči ni mogel ganiti.
8 Tega je Jezus vprašal: "Moj človeški brat, ali hočeš biti ozdravljen?"
9 Mož je odgovoril: "Veliko mi je do tega, da bi bil ozdravljen. Toda sam sem nemočen, in ko pride angel, ki v studenec razlije zdravilno moč,
10 že nekdo drugi, ki zna hoditi, stopi prvi vanj, jaz pa ostanem neozdravljen.''
11 Jezus vpraša: "Kdo pošilja angela semkaj, da daje vodi moč, zato da imajo le nekateri kaj od tega?
12 Vem, da to ni Bog, kajti on naklanja vsakomur enako.
13 Pri nebeškem zdravilnem studencu nihče nima prednosti pred kom drugim.
14 Studenec zdravja je v tvoji duši. Vrata do njega so močno zaklenjena. Ključ pa je vera.
15 Vsakdo pa lahko ta ključ dobi in odklene vrata, se vrže v zdravilni studenec ter ozdravi."
16 Mož je zdaj poln upanja pogledal kvišku in zaprosil: "Daj mi ta ključ vere!"
17 Tedaj Jezus vpraša: "Veruješ v to, kar sem rekel? Po tvoji veri se ti bo zgodilo. Vstani, vzemi svojo posteljo in hodi!"
18 Trenutno se je mož dvignil in se oddaljil,vzklikajoč samo: "Hvaljen bodi Bog!"
19 Ko so ga ljudje spraševali, kdo ga je ozdravil, je odgovarjal: "Ne vem, neki tujec ob ribniku je rekel le Besedo in jaz sem bil ozdravljen."
20 Mnogi niso videli, ko je Jezus ozdravil moža in z dvanajsterico odšel do tempeljskih dvorov.
21 V templju pa je Jezus zagledal tega človeka in mu rekel: "Glej, ozdravljen si, drži odslej v redu svoje življenje;
22 hodi svojo pot tako da ne grešiš, kajti sicer se ti lahko pripeti kaj hujšega."
23 Zdaj je mož vedel, kdo ga je ozdravil.
24 Povedal je dogodek duhovnikom in ti so bili močno nejevoljni. Rekli so: - Postava prepoveduje, da bi človeka zdravil v soboto.
25 Jezus pa je rekel: "Moj oče dela sobotne dni, pa bi jaz ne smel?
26 Pošilja svoj dež, sončni sij in svojo roso. Daje svoji travi, da raste, svojim cvetlicam, da se razcvetajo, da žetev zori enako ob sobotah kakor vsak drug dan.
27 Če je naravno, da tudi na ta dan rastejo trave in se razcvetajo cvetlice, je vendar nedvomno dovoljeno, da na soboto pomagam prizadetim."
28 Nato so duhovniki postajali bolj in bolj razdraženi, ker se je Jezus skliceval na to, da je božji sin.
29 Eden vodilnih, Abihu, je rekel: "Ta dečko je našemu narodu in naši postavi v nevarnost. Samega sebe ima za božjega sina, torej ni primerno, da bi živel."
30 Jezus pa je odvrnil: "Abihu, gospod, ti si učen mož. Gotovo poznaš zakon življenja. Prosim, kdo so bili sinovi Boga, o katerih beremo v Genezi, da so si vzeli za žene hčere človeških sinov?
31 Naš oče Adam, kdo je bil on? Odkod je izšel? Je on imel očeta? Ali pa je padel z nebes kakor zvezda?
32 Beremo, da je Mojzes rekel: On je prišel od Boga. -Če je Adam od Boga prišel, povej prosim, je bil njegov potomec, njegov sin?
33 Mi smo otroci tega sina Boga. Reci mi tedaj, učeni duhovnik, kdo smo potem, če nismo sinovi Boga?"
34 Duhovnik je imel nujen opravek, zato je odšel.
35 Jezus pa je rekel: "Vsi ljudje so sinovi Boga, in če žive sveto življenje, so vedno doma pri Bogu.
36 Gledajo in razumejo božja dela in v njegovem svetem imenu lahko sami delajo isto.
37 Bliski in viharji so božji poslanci, enako kot sončni svit, dež in rosa.
38 Moč nebes je v božjih rokah in vsak zakoniti sin se lahko poslužuje teh sil in te moči.
39 Človek je božji poverjenik, da na zemlji opravlja njegovo voljo, zato človek lahko ozdravlja bolne, obvladuje duhove ozračja in obuja mrtve.
40 Ker imam oblast, da to opravljam, torej ni v tem nič nenavadnega. Vsi ljudje morejo priti do tega. Toda potrebno je, da gospodujejo vsem strastem nižjega jaza; to pa zmorejo, če hočejo.
41 Tako je človek Bog na zemlji, in kdor časti Boga, mora nujno častiti človeka. Bog in človek sta namreč eno, prav kakor sta eno oče in otrok.
42 Poslušajte, kaj pravim: Prišla je ura, da bodo mrtvi slišali človekov glas in živeli, kajti sin človekov je sin Boga.
43 Poslušajte, vi možje Izraela! Vi živite v smrti, zaklenjeni ste v svojem grobu.
44 (Ni namreč globlje smrti, kakor pa je nevednost in nevera.)
45 Toda nekega dne bodo vsi zaznali glas Boga, ki se bo javljal po glasu človeka, in bodo živeli. Vi vsi boste vedeli, da ste sinovi Boga in da po sveti Besedi lahko delate božja dela.
46 Ko boste dosegli življenje, to se pravi, ko boste v sebi doživeli, da ste sinovi Boga, vi, ki ste živeli pravično, boste odprli svoje oči na livadah življenja.
47 Toda vi, ki ljubite pot greha, boste ob tem vstajenju stali pred sodnim zborom. Obsojeni boste, da poravnate svoje dolgove do ljudi in do samega sebe.
48 Zatorej, karkoli ste kdaj storili napačnega, treba, da to znova in znova izboljšujete, dokler ne boste dosegli postave popolnega človeka.
49 Ob določenem času pa bosta najnižji in najvišji enako dospela do te višine, da bosta stopala v svetlobi.
50 Naj vas obtožujem spričo Boga?! Ne, kajti vaš prerok Mojzes je to storil. Če pa ne poslušate Mojzesovih besed, tudi mene ne boste poslušali, Mojzes je namreč pisal o meni."

POGLAVJE 92

Jezus s svojimi na praznik v Lazarjevem domu. V mestu izbruhne požar. Jezus reši iz plamenov otroka in ustavi ogenj z Besedo. Praktičen pouk, kako pijanca osvoboditi njegove strasti.
1 Lazar je bil na prazniku, pa je Jezus z dvanajsterimi odšel na njegov dom v Betanijo z njim.
2 Lazar in njegove sestre so Jezusu in dvanajsterim pripravili slavje. Iz Jerihe sta prišla Ruta in Asher, ker ta ni več nasprotoval Jezusu.
3 Medtem ko so gostje sedeli za mizo, se je razlegel krik: V vasi gori! Vsi so planili ven in na ceste. Res, hiše številnih sosedov so bile v plamenih.
4 V gornji sobi ene od gorečih hiš je spal otrok, nihče pa si ni upal skozi ogenj, da bi ga rešil. Materi se je trgalo srce, ko je klicala ljudi na pomoč.
5 Z glasom, da je duhove ognja prevzel strah in trepet, je tedaj Jezus zaklical: "Mir, mir, utihni!"
6 Skozi dim in plamen je nato dosegel podirajoče se stopnišče, se po njem vzpel do podstrešne sobe in se spet prikazal z otrokom v naročju. Na njem, na otroku in na obleki ni bilo sledu o ognju.
7 Jezus je nato dvignil svoje roke in zarotil duhove ognja, da bi nehali s svojim uničevanjem.
8 In glej, kakor da bi se morske vode vse hkrati razlile prek plamenov, je ogenj prenehal goreti.
9 Ko se je ognjeni vihar polegel, so množice vrele skupaj, da vidijo moža, ki mu je bilo dano obvladati ogenj. Jezus pa je rekel:
10 "Človek ni ustvarjen, da konča v ognju, ogenj je zato, da služi človeku.
11 Ko pride človek k sebi in dojame, da je božji sin, da so torej v njem vse božje moči, tedaj je dosegel duhovno mojstrstvo. Njegovemu glasu bodo poslušni vsi elementi in veselo bodo izvajali njegovo voljo.
12 Dva močna osla vklepata človeku voljo. Imenujeta se strah in nevera. Ko bosta nekoč vklenjena in odstranjena, človekova volja ne bo poznala več pregrad. Da le spregovori, pa se bo zgodilo."
13 Tedaj so se gostje vrnili in znova posedli okoli mize. Notri je prišla mala deklica in se ustavila ob Jezusovi strani.
14 Svojo roko je položila Jezusu na ramo ter rekla: "Učenik, prosim, poslušaj! Moj oče je pijanec, moja mati pa gara od jutra do noči. Ko prinese domov svoj zaslužek, ji ga oče izmakne in do zadnjega novčiča zapravi za pijačo. Mati in mi, otroci, pa smo lačni.
15 Prosim, učenik Jezus, pridi z menoj in gani očetu srce. Kadar je trezen, je tako dober in prijazen. Vem, da ga samo vino čisto spremeni."
16 In Jezus je šel z otrokom ven. Našel je hišo bede, se ljubeznivo pogovarjal z materjo in malimi, nato pa na slamnjači opazi upijanjenega.
17 Prijel ga je za roko, ga vzravnal in dejal: "Moj brat - človek, ustvarjen kot podoba Očeta-Boga, hoče vstati, da greš z menoj?
18 Tvoje sosede je zadela huda nesreča. Kruti plameni ognja so jim uničili vse imetje. Znova si morajo postaviti svoje domove, ti in jaz pa jim morava kazati, kako."
19 Mož se je dvignil in oba sta šla z roko v roki gledat pogorišče.
20 Slišala sta po cestah vpitje mater in otrok ter videla njihovo bedo.
21 In Jezus mu je rekel: "Moj prijatelj, tu je primerno delo, ki ga ti lahko opraviš. Bodi jim le vzor v pripravljenosti, da pomagaš. Ne dvomim, da ti bodo prebivalci Betanije nudili sredstva in pomoč."
22 Iskrica upanja, ki je tako dolgo tlela v možu, se je razpihala v plamen. Odvrgel je svoj razcapani plašč in bil zopet on sam.
23 Začel je iskati pomoči. Ne za sebe, ampak za brezdomce. In vsakdo je pomagal. Uničene domove so znova postavili.
24 Nato je videl svoj lastni bedni brlog. Srce mu je bilo ganjeno do zadnjih globin.
25 Dušo mu je prevzel moški ponos. Rekel si je: Ta bedni brlog mora postati hiša. Delal je kakor še nikoli poprej in vsakdo je pomagal.
26 V kratkem je resnično iz brloga nastala pravcata hiša. Okrog nje so povsod cvetele cvetke ljubezni,
27 Mati in otroci so bili prepolni veselja. Oče ni nikoli več pil.
28 Človek je bil rešen in nikdar več ni bilo slišati besede o zanemarjenosti ali pijančevanju. Ni ga bilo treba siliti, da bi se spremenil.