In morda bo človeštvu končno vendarle uspelo, da bo zares propadel. Vsakdanji zdravi razum kljub temu opazuje svet in prepoznava v njem pospešeno razvijanje vsega: znanosti, tehnologij, vzgoje, dobrin, permisivnosti, spolne svobode in sproščenosti, izobraževanja v družbah znanja, kritične misli. Zanj je svet iz dneva v dan vse bolj racionalen, vse bolj obvladljiv, vse bolj civiliziran, vse bolj prijazen, lep, dober, bogat, inteligenten, pameten in celo moder, poduhovljen.

V taki perspektivi je znamenito Lacanovo poudarjanje, da je nezavedno strukturirano kot jezik, da torej ni podzemlje temačnih iracionalnih sil, ki obvladujejo uboga racionalna človeška bitja, bolj revolucionarno, kot je bilo takrat, ko je Lacan to izjavil. Danes je namreč mogoče dokazati, da je navidezno racionalni svet bolj iracionalen, kot je bilo nezavedno kadarkoli, in da je iracionalnost kapitalističnega sveta samouničujoča, čeprav jo zdravi razum prepoznava kot racionalnost, povezano s tem, kar je dobro, koristno, uporabno in navdihujoče.

V prvih treh mesecih delovanja je stanovanjska svetovalnica, ki nudi podatke o trenutni ponudbi stanovanj in strokovne nasvete povezane z njimi, na Dunaju zabeležila že 22.000 strank. Ena izmed osrednjih tem so mladi oz. iskalci prvega stanovanja. 

„Velika anketa o dunajskih stanovanjski situaciji je ponovno pokazala, da si prebivalci močno želijo široko ponudbo informacij in svetovanje,“ je povedal resorni mestni minister za stanovanjske zadeve, gradnjo in obnovo mesta, dr. Michael Ludwig. Te želje so v začetku leta uresničili z ustanovitvijo stanovanjske svetovalnice, ki na enem mestu ponuja pomoč ter informacije o subvencioniranih in občinskih stanovanjih.

V šestih letih recesije se je vrednost ameriških borz vrednostnih papirjev zvišala za neverjetnih 8 bilijonovoziroma 8.000 milijard dolarjev in velika večina tega denarja je šla v roke 10 % najbogatejših Američanov, ki imajo v lasti 91 % vseh vrednostnih papirjev (CommonDreams).

Čeprav nismo Američani, pa podoben sistem “deluje” tudi v drugih državah, tudi pri nas. Borze vrednostnih papirjev so velikanska “mašina” za prerazporejanje bogastva. Nov denar, ki se steka na borze, se takorekoč avtomatsko prerazporedi k večinskim lastnikom delnic, torej k že tako najbogatejšim ljudem.

“V tem času ekonomskih pretresov sami težko opazimo, kako lahko načelo medsebojne delitve predstavlja rešitev za svetovne probleme, še zlasti to velja za številne intelektualce. Na voljo imamo knjižnice knjig in poročil, ki analizirajo, kaj vse je z družbo narobe, in v večini izmed njih se avtorji trudijo doseči nemogoče – vladam predlagati nove ideje in alternativne politike.

Vladam, ki zastopajo in podpirajo pogubno komercializacijo naših političnih, ekonomskih in socialnih struktur.” začenja Mohammed Mesbahi svoj članek Uniting the people of the world (Združevanje ljudi sveta; vsi navedki v članku so iz omenjenega članka) na spletni strani nevladne organizacijeShare The World's Resources (Medsebojna delitev globalnih virov).

Pred razpravo o varčevalnih ukrepih na področju izobraževanja, ki bo potekala na 7. izredni seji parlamentarnega Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino, želimo na Mladinskem svetu Slovenije podpreti številne organizacije in posameznike, ki so izrazili zaskrbljenost in nestrinjanje z varčevalnimi ukrepi na področju financiranja dodatne učne pomoči, interesnih dejavnosti, srednješolskih programov in ostalimi ukrepi, ki posegajo v kakovost izobraževanja.

Tudi sami pričakujemo, da bo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport umaknilo predlagane ukrepe, ki gredo na škodo mladim. Nesprejemljiva so tudi dodatna varčevanja na področju visokega šolstva, v obliki modela 68 + 25 milijonov evrov, o katerih so včeraj spregovorili predstavniki sindikatov iz visokega šolstva.

Varuh človekovih pravic RS (Varuh) je prejel v obravnavo pobude, iz katerih izhajajo opozorila in protesti zoper odločitev Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v zvezi z »začasnim« prenehanjem financiranja učne pomoči otrokom s posebnimi potrebami, ki se izobražujejo v večinskih šolah.

Učna pomoč je tem otrokom priznana z odločbo o usmeritvi v izobraževalni program z enakovrednim izobrazbenim standardom. Otroci se izobražujejo v osnovnih in srednjih šolah skupaj s svojimi vrstniki, to pravico jim daje zakon.

Iz ust političnih analitikov in aktivistov je zlasti ob aktualnem dogajanju, tudi v Sloveniji, ki drsi v stanje čedalje večje revščine in strahu, pogosto slišati očitke državljanom, ki naj bi bili preveč pasivni ter naj bi le čakali in tiho upali na boljše čase.

Kako razumeti to pasivnost? Saj je vendar vsepovsod polno aktivnosti, ko človek pogleda okoli sebe. Ljudje kolesarijo, tečejo, obiskujejo telovadnico, nakupujejo, kuhajo repo, se sprehajajo s psi, na polno potujejo, hodijo na koncerte in množično obiskujejo glasbene campe ter so sploh superaktivni na vse možne načine. In pri tem so neverjetno dosledni. Pravijo, da je treba narediti nekaj zase.

Kaj na premlevanja o krizi poreče dvajset najbogatejših Zemljanov, med katerimi se je mnogim ravno v dotičnem času bogastvo še občutno povečalo? Nekaj jih je, ki po najnovejšem trendu v humanitarističnem slogu poklanjajo svoje milijarde revnim prebivalcem, ki jim je življenje »manj naklonjeno«, in s to gesto opravičujejo svoje početje, hkrati pa naivnežem kažejo, da jim ni vseeno.

V Kambodži delavci v tekstilni tovarni zaslužijo okrog šestdeset dolarjev na mesec, medtem ko se je eden od vodilnih te znane blagovne znamke s šestindvajsetimi milijardami ocenjenega premoženja znašel na uvodoma omenjenem seznamu.

»Bistvo filozofije bruto družbene sreče sta mir in sreča naših ljudi ter varnost in suverenost naše države.«
»Molim tudi, da bom kljub temu, da sem samo kralj majhne himalajske države, v času svojega življenja veliko pripomogel k spodbujanju večjega blagostanja in sreče vseh ljudi na tem svetu – vseh čutečih bitij.« Njegovo veličanstvo Jigme Khesar Namgyel Wangchuck

Včasih si moramo zastaviti povsem enostavna vprašanja? Na primer: v kakšni družbi in v kakšnem okolju želimo živeti? Želimo živeti v onesnaženem, nezdravem okolju, v družbi konfliktov, vojn, tekmovanja vseh z vsemi, v družbi hude revščine in velikega bogastva na drugi strani; ali pa v družbi miru, sodelovanja, medsebojne delitve, sreče in blagostanja?

S Tomom Nazariom se je pogovarjal Neils Bos

Izsledki tega potovanja so zbrani v knjigi Living on a Dollar a Day: The Lives and Faces of the World's Poor (Življenje z dolarjem na dan: življenja in obrazi revnih). Avtor knjige ter ustanovitelj in predsednik organizacije The Forgotten International je odvetnik, zagovornik pravic otrok in profesor prava Thomas Nazario. Prepričljive fotografije v knjigi Living on a Dollar a Day je posnel fotoporočevalec in prejemnik Pulitzerjeve nagrade Renée C. Byer.

Na Mladinskem svetu Slovenije opozarjamo na problematiko, ki je vezana predvsem na brezposelnost mladih in otežen dostop mladih do dostojnega dela.  Prekernost je pojem, ki ga danes zelo pogosto slišimo, vendar ni naključje, da ravno v povezavi z mladimi in za oblike dela, ki so tipične samo za mlade. Nekateri bodo rekli, da pogodba za določen čas ni značilna samo za mlade in da se veriženje pogodb za določen čas pojavlja tudi pri drugih.

Res je, vendar moramo vedeti, da so pogodbe za določen čas pri mladih, starih do 34 let, nekaj povsem običajnega. Te pogodbe pri mladih tako prevladujejo (okoli 66 %), pri starejši od 55 let pa so take pogodbe zgolj izjema (okoli 4 %). Poleg pogodb za določen čas veliko mladih opravlja delo pri delodajalcih preko avtorskih ali podjemnih pogodb, vse pogostejši pa je tudi pojav »prisilne s.p.-zacije«. 

Naše oblastne lutke so se razburile ob novici, ki so jo izvedeli iz medijev, da je tudi Slovenija postala del koalicije, ki se bori proti teroristom in kalifatski državi, ki ogroža že vse sosede.

Obama je obljubil Poharju, da tega ne bodo več počeli, ampak bodo take in podobne informacije najprej sporočili vladi in predsedniku države. Poharju pa so se ob tej novici od sreče orosile oči in se mu je odvalil velik kamen od srca.

Uradno se z razvojnimi projekti v Ugandi ukvarjam pet let, neuradno pa še nekoliko več. Običajno me ljudje vprašajo, kaj sploh počnem v Ugandi. Večini se zdi, da poučujem otroke. Težko na kratko razložim kaj počnem, zato rečem, da skrbim, da stvari potekajo tako, kot je bilo načrtovano. Če sogovornik pokaže zanimanje, na kratko opišem zadnji projekt in to zveni nekako tako:

Projekt je namenjen izboljšanju razmer ljudstva Batwa (laično rečeno »Pigmejci«). V Ugandi predstavljajo domorodno ljudstvo, ki je bilo zaradi ustanovitve nacionalnih parkov izgnano iz svojega prvotnega okolja. Država jih je pustila brez nadomestila, zato danes živijo predvsem na obrobjih gozdov, v večini primerov na tuji zemlji. So manjšina, drugi ljudje nanje pogosto gledajo zviška, živijo v vsesplošnem pomanjkanju in večina nima znanj ter veščin, da bi lahko živela dostojno življenje, kot rečemo mi. Otroci neredno obiskujejo osnovno šolo in zelo redkim uspe končati osnovnošolsko izobraževanje.

Dejstvo je, da se življenjska doba ljudi podaljšuje in smo tudi dlje časa aktivni. Kako lahko starostnikom omogočimo čim daljše bivanje na njihovih domovih ter lepšo in prijaznejšo starost? Kakšne so inovativne rešitve, ki za upokojence  nastajajo v Sloveniji? Ali veste, da tudi Slovenija pripravlja nov koncept za bivanje starejših »srebrna hiša«? Kakšna je nova socialno-komunikacijska naprava za starostnike za lažje samostojno bivanje na domu, ki jo že testirajo prvi upokojenci in je edinstvena v Sloveniji?

O tem bo tekla beseda, na okrogli mizi Kakšno življenje se nam obeta na starost ali Storitve in produkti za starostnike v Srcu Slovenije – regija medgeneracijskega sodelovanja, ki bo v ponedeljek, 29. septembra 2014, od 12.10 do 13.10 v Cankarjevem domu v Ljubljani (konferenčna dvorana M2 v prvem preddverju).

Ob nastopu mandata je bil eden od naših ključnih ciljev – odpraviti pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri izvajanju socialne zakonodaje,“je dejala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost Anja Kopač Mrak. Del sprememb je bil uveden že s 1. januarjem, del sprememb pa bo začele veljati v ponedeljek.

Spremembe bodo pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev upoštevale bolj realni materialni položaj vlagatelja. Če bo družinski član npr. začel prejemati denarno nadomestilo, se upokojil, itd., bo lahko oddal novo vlogo in bo center  za socialno delo izdal novo odločbo na podlagi dejanske spremembe dohodka.

»Če smo zainteresirani, da zaustavimo trajno kriminalno ravnanje, ki sredi obilja povzroča stradanje, svojih aktivnosti ne smemo omejiti samo na raven naše lastne države ali lokalne skupnosti. Rajši bi morali razmišljati o delitvi hrane na globalni ravni in, pred vsem drugim, v povezavi s politiko dokončnega izkoreninjanja lakote«, pravi Mohammed Mesbahi v članku Dialog o delitvi hrane, ki je objavljena na spletni strani Share The World's Resources (vse besedilo v navednicah izhaja iz omenjenega članka).

Je hrana trgovsko blago ali dobrina, ki pripada slehernemu Zemljanu? Danes se zdi, da je hrana zgolj trgovsko blago. To pa pomeni, da je na voljo samo tistim, ki imajo denar, da jo lahko kupijo.

Piše: Biba Jamnik Vidic v Vivi www.viva.si

Ko je državna banka na Nizozemskem odpustila tri tisoč ljudi, jih podjetje ni pustilo na cedilu. Ekipa strokovnjakov se je pogovorila z vsakim posebej. V skladu s tem, da je šlo pri njih za fazo žalovanja so najprej prav v ta namen prilagodili krivuljo žalovanja psihiatrinje Elisabeth Kubler-Ross, ki govori o tem, da gre človek, ko se mu zgodi nekaj hudega, skozi pet faz: šok in zanikanje, jeza, pogajanje, depresija ter nazadnje sprejemanje in eksperimentiranje. Nato so ustrezno ukrepali.

Tistim, ki so bili v depresiji, so pomagali z ustrezno obravnavo, pri čemer so še posebno pazili na morebitne znake, ki bi kazali na samomorilnost. Ljudem v fazi sprejemanja in eksperimentiranja so pomagali z izobraževanjem in s finančno podporo, da so lahko stopili na novo poklicno pot.

V zelo poučnem, tako rekoč obveznem čtivu za vsakogar, ki ga zanima odkrivanje vzrokov razkroja naše civilizacije in kakšni so mehanizmi, ki nas zadržujejo v čedalje večji revščini in moralnem razkroju – torej v zelo zanimivi knjigi Daniela Estulina »Skupina Bilderberg« (v slovenščini izdala založba Ciceron) so tudi širši javnosti žal ne dovolj znana dejstva o dobesedno naravni povezanosti in simbiozi med podtalnimi tvorci novega svetovnega reda in komunisti/socialisti.

Nekaj odlomkov:

Živimo v zelo nenavadnem svetu. Naši domovi, garaže, kleti in podstrešja so polni vseh mogočih stvari: oblačil, orodij, igrač, raznih hišnih pripomočkov, knjig, kaset, športnih rekvizitov, okrasnih predmetov in še in še bi lahko naštevali. Številni posamezniki in družine imajo prazna stanovanja, garaže, hiše, delavnice; opuščene vrtove, sadovnjake; nekateri le redko uporabljajo svoje avtomobile; marsikdo zavrže hrano, ki mu propade v shrambi.

Tudi kot celotna družba imamo veliko stvari: prazne tovarne in druge prostore, neizkoriščena polja in druge površine; poleg tega pa je v družbi nakopičenega ogromno znanja, spretnosti, inovativnega potenciala, ne da bi jih znali zares izkoristiti. A vendarle nas vse bolj pritiska revščina.

Kako bi izgledalo, če bi starši in učitelji preživeli dan v koži otrok? Poglejmo! … Potrebovali bi nekaj policijskih ali vojaških specialcev, nekaj povprečnih, torej dolgočasnih in neživljenjskih univerzitetnih profesorjev poljubne smeri, nekaj prostovoljcev, najbolje otrok, in stavbo, recimo kak ograjen hotel, kjer bi se vse skupaj dogajalo.

Program za starše
Starše bi ob prihodu podrobno izprašali, kaj vse so ta dan počeli v službi in ali jim je ostalo kaj nedokončanega dela. Pobrali bi jim prtljago. Prostovoljci bi jo odnesli v sobe, kjer bi jo razložili po svojem okusu. Kakšen kos bi tudi odvzeli, ga nadomestili z drugačnim ali dodali kaj povsem drugega.

“Predlagamo, da naj bi bila vsaka država naprošena, da naredi popis vseh svojih virov in potreb – kaj sama proizvaja in kaj mora uvažati. Nato naj bi bila vsaka država naprošena, da v skupni sklad prispeva to, kar ima – glede na potrebe – viška in na ta način ustvari velikanski mednarodni vir, iz katerega bodo lahko črpali vsi.

Naravno je, da bi velike razvite države prispevale večjo količino, toda vsi bi donirali višek, ki ga ne potrebujejo.” (Mojster –, prek Benjamina Crema: Osnutek za medsebojno delitev, Share International, december 2013)

Kapitalizem je objektivno nepravičen sistem, pa če ga ljudje še tako obožujejo, hvalijo, zagovarjajo in malikujejo. Njihovo oboževanje ne zmanjša njegove nepravičnosti, tako kot ples dežja niti malo ne vpliva na fizikalne zakone, ki uravnavajo vremenske pojave oziroma podnebje.

Obstaja zanimiva dvojnost kapitalističnega sistema, ki jo verjetno poznajo številni ljudje, a se zanjo v glavnem ne zmenijo.

Včeraj mi je nekdo poslal basen, ki je res nadvse poučna, zato sem jo nekoliko dopolnil.

Živela je Mravljica, ki je bila zaposlena v privatnem podjetju Žblj d.d., kjer je pridno delala, ker je imela notranjo motivacijo za delo, kot pravijo psihologi, delo pa jo je tudi veselilo, kar pomeni, da je bila voljna delati tudi popoldan in čez vikend, če je bilo treba, poleg tega pa se je nenehno izpopolnjevala in izobraževala – doma in v tujini. Prav zaradi lastne motivacije, železne discipline, veščin, spretnosti, znanja in redoljubnosti je bila izjemno učinkovita, kreativna in priljubljena med sodelavci. Lahko bi rekli, da so verjeli vanjo, ona pa je verjela vanje, saj je bila prepričana, da je sodelovanje produktivnejše od dela v izoliranosti od drugih, v pogojih nenehnega tekmovanja, zategovanja pasu in tesnobe zaradi možnosti odpuščanja.