Ne, niti centa veè

torek, 24. februar 2015 @ 05:02 CET

V šestih letih recesije se je vrednost ameriških borz vrednostnih papirjev zvišala za neverjetnih 8 bilijonovoziroma 8.000 milijard dolarjev in velika veèina tega denarja je šla v roke 10 % najbogatejših Amerièanov, ki imajo v lasti 91 % vseh vrednostnih papirjev (CommonDreams).

�eprav nismo Amerièani, pa podoben sistem “deluje” tudi v drugih državah, tudi pri nas. Borze vrednostnih papirjev so velikanska “mašina” za prerazporejanje bogastva. Nov denar, ki se steka na borze, se takorekoè avtomatsko prerazporedi k veèinskim lastnikom delnic, torej k že tako najbogatejšim ljudem.

In dotok denarja na borze je takorekoè neusahljiv. Veèina denarja, ki ga države namenjajo “reševanju” banènega sistema, se dejansko steka na borzo. Od kod vse te velikanske vsote denarja, ki kot reka teèejo v žepe bogatih?

Ta denar “priskrbijo” države z novim zadolževanjem. Ko smo Slovenci “pomagali” Grkom, se je dejansko zgodilo naslednje: Slovenija se je zadolžila in denar poslala velikim (predvsem nemškim) špekulantskim bankam, da bi pokrila njihove zgube, ki so jih “utrpele” v borznem zlomu leta 2008. Prebivalci Grèije niso dejansko dobili niè.

Zdaj moramo tako Grki kot tudi Slovenci varèevati, saj moramo vraèati ogromne dolgove (obremenjene z obrestmi), s katerim pravzaprav nimamo niè. Grki naj bi tako denar vrnili Slovencem, Slovenci pa finanènim trgom. Ne Slovenci ne Grki nimamo od tega denarja nobene koristi, kveèjemu nove dolgove.

V resnici je finanèna igra skrajno preprosta: dolžniški sistem bremeni države in njihove prebivalce, bogastvo pa se steka k najbogatejšim ljudem na svetu. Politiki ne razumejo ali noèejo razumeti, da gre za nevarno igro, v ozadju katere je unièevanje blaginje veèine ljudi in planeta, da bi že tako bogati še bolj obogateli.

Nov borzni zlom

�eprav borze zdaj dobesedno “cvetijo”, saj centralne banke v imenu držav oziroma njenih politikov (ne pa prebivalcev) vanje pretakajo tisoèe milijard dolarjev, evrov (RTV SLO) in drugih valut, pa s tem pripravljajo nov borzni zlom velikanskih razsežnosti. Komajda si lahko predstavljamo za kako visoke številke gre, tako naj bi bilo na primer samo na evropsko valuto evro vezanih 26,45 bilijona oziroma 26.450 milijard dolarjev valutnih izvedenih finanènih instrumentov - derivativov (The Economic Collapse).

Gre za neverjetne vrednosti, medtem ko se pri nas komajda napraska nekaj malega denarja za šolsko pomoè otrokom s posebnimi potrebami. �eprav bankirji želijo krivdo za skorajšnji zlom borz že vnaprej prevaliti na Grèijo, ukrajinsko krizo, nizke cene nafte, premajhno varèevanje, pa so pravi vzroki v popolnoma neustreznem reševanju finanène krize iz leta 2008. Pa še noben bankir ali politik ni odgovarjal zato.

Slovenija ni izjema, zdajšnje razkritje delovanja slovenske centralne banke samo kaže, kako deluje današnji finanèni sistem. V slovenski banèni sistem je bilo leta 2013 vloženih veè kot 4 milijarde evrov (VZMD), èeprav ta denar sploh ni bil potreben. Banke tega denarja veèinoma ne namenjajo za posojila prebivalstvu in podjetjem, temveè ga rajši vlagajo v bolj donosne borzne papirje, dobièki pa bodo tako in tako poniknili v zasebne žepe. Ta gromozanska vsota, ki smo jo “morali” vložiti v banke, je napihnila slovenski dolg, ki z obrestmi in glavnico bremeni vse državljane in podjetja.

Ko bo izbruhnila nova borzna kriza in to bo zelo kmalu, bodo banke državo ponovno zaprosile za pomoè. Takrat je potrebno reèi, jasno, odloèno in glasno: NE, NITI CENTA VE�!

In takrat bo konèno nastopil èas za medsebojno delitev dobrin. Bistvo ekonomije ni denar, bistvo ekonomije so dobrine, do katerih imajo pravico vsi ljudje.

Rok Kralj
Vir: za-misli.si

0 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Cent-Grcija-Zadolzevanje-Borza