NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 18-okt
  • Izmenjevalnica #76 v Humanitarnem centru

  • sobota 19-okt
  • Čokoljana 2019
  • Srečanje z Bracom v Kopru

  • nedelja 20-okt
  • Srečanje z Bracom v Ljubljani

  • ponedeljek 21-okt
  • Prof. dr. Svetlana Slapšak: Antični potopisi, turizem, spominki

  • torek 22-okt
  • Katja Simić:Prehranske navade

  • sreda 23-okt
  • Srečanje z Bracom v Rogaški Slatini
  • Srčna ustvarjalnica

  • četrtek 24-okt
  • Stripovska štafeta

  • petek 25-okt
  • Poezija Gregorja Strniše in Mile Kačič

  • sobota 26-okt
  • Plesna animacija z Društvom Vrtnica

  • nedelja 27-okt
  • 22. pohod po sledeh Soške fronte

  • ponedeljek 28-okt
  • Zmagovita ustvarjalnica

  • torek 29-okt
  • Delavnice Podobe mesta

  • sreda 30-okt
  • Čarovniško vilinska ustvarjalnica

  • četrtek 31-okt
  • Jesenski strašni B.O. FEjST

  • petek 01-nov
  • Preplesavanje Društva Vrtnica

  • sobota 02-nov
  • Izmenjevalnica #42 v Tresorju

  • nedelja 03-nov
  • Novembrski izlet v Tivoli

  • ponedeljek 04-nov
  • Potopisni ponedeljki v Celici: Velikonočni otok

  • torek 05-nov
  • Program alkalizacije-razkisanja v Termah Kulaši
  • Ustvarjamo iz nogavic - grelčki za roke in unikatna peresnica za v šolo

  • sreda 06-nov
  • Skupinski plesi z Vrtnico

  • četrtek 07-nov
  • Glasbene jaslice za dojenčke in mamice z Julcsi

  • petek 08-nov
  • S pravljico okoli sveta

  • sobota 09-nov
  • Ljubljanska vinska pot - Martinovanje v Ljubljani

  • nedelja 10-nov
  • Nedeljski bolšji trg in ulična prodaja

  • ponedeljek 11-nov
  • Okusi Radol'ce

  • torek 12-nov
  • Zgodovina na krožniku: koruza

  • sreda 13-nov
  • Maribere: Idiot

  • četrtek 14-nov
  • Živa 2019, festival plesne ustvarjalnosti mladih

  • petek 15-nov
  • Šola Gledališča zatiranih 2019

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Aktivni in pasivni državljani   
    nedelja, 28. december 2014 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    Iz ust političnih analitikov in aktivistov je zlasti ob aktualnem dogajanju, tudi v Sloveniji, ki drsi v stanje čedalje večje revščine in strahu, pogosto slišati očitke državljanom, ki naj bi bili preveč pasivni ter naj bi le čakali in tiho upali na boljše čase.

    Kako razumeti to pasivnost? Saj je vendar vsepovsod polno aktivnosti, ko človek pogleda okoli sebe. Ljudje kolesarijo, tečejo, obiskujejo telovadnico, nakupujejo, kuhajo repo, se sprehajajo s psi, na polno potujejo, hodijo na koncerte in množično obiskujejo glasbene campe ter so sploh superaktivni na vse možne načine. In pri tem so neverjetno dosledni. Pravijo, da je treba narediti nekaj zase.

    Torej ni res, da ne bi imeli volje in bi resignirano sedeli doma. Izvaja se točno določena vrsta aktivnosti. Volja je usmerjena v poprej določene aktivnosti, ki veljajo za dovoljene in zaželene. Ker tu ne gre za izrecno prepoved posamezniku in obvezne zapovedi, pa se pojavi vprašanje, kako to, da kljub temu tako velika množica »uboga«, tj. je dejavna na natanko te načine in nedejavna na zopet predvidene načine.

    V vsakdanjih praksah se prav zares kaže to, kar so že osvetlili nekateri pisci, ki so izpostavili problem točno določenih praks dela in uživanja. Delo se izvršuje podjetno, zagnano, motivirano, biti mora čim bolj praktično in naravnano k dobro premišljenim ciljem (ki so jih določili sposobnejši), vidni morajo biti konkretni rezultati, pri tem pa se mora ustvarjati videz pomembnosti in smotrnosti vsega tega početja. Ko se z delom zaključi, pride na vrsto uživanje, kajti po napornem delu sledi zaslužen počitek ali zaslužen dopust (»grem na zaslužen dopust« je zelo pogosto slišan stavek). Odpelje se na morje ali v kako eksotično deželo. Kaj se tam počne, je jasno, saj se natanko določen način dopustovanja/uživanja ponavlja iz leta v leto.

    Vse to je zelo predvidljivo. Tako pa je zato, ker je že določeno. Ne naravnost in v obliki prisile, ampak kot nenapisano pravilo, ki se ga že kmalu naučimo, bodisi iz praks drugih bodisi iz vseh mogočih medijev in agencij. Zato tudi ni iz trte izvita trditev, da se uživati človek šele nauči in to ni nekaj, kar bi bilo prirojeno.

    In če to velja za eno specifično področje človekovega življenja, je povsem smiselno postaviti vprašanje, ali se posamezniki v splošnem lahko vzgajajo za točno določen tip ljudi in na kakšen način bi to lahko potekalo, saj ljudje običajno ne pristanejo na to, da bi jih kdorkoli oblikoval po svoji podobi ali jim vsiljeval tuja načela.

    Na prvo žogo bi lahko rekli, da morajo obstajati določeni pogoji, ki maskirajo to dejstvo. Dalje mora imeti individuum občutek oziroma biti mora prepričan, da vse, kar počne, izvira iz njegove lastne volje in želja. In še, kar je morda predpogoj slednjemu, argumenti za to početje morajo biti take narave, da zdravi razum ne more, da jih ne bi sprejel. Kazati se mu morajo torej kot zelo logični sklepi in dejstva.

    Ker je šola kraj, kamor otroka pošljejo že v rani mladosti in nato tja zahaja kar bolj ali manj zajeten del svojega življenja, ponuja dobro priliko za izvajanje zgoraj zapisanega. Tu gre za priučene načine obnašanja, ki se jih hitro osvoji, saj če je nekdo del okolja x od malega, zelo dobro ve oziroma čuti, kdaj so pravila (pisana in nepisana) v tem okolju x kršena. Če bi denimo enemu izmed učiteljev otrok zastavil čisto legitimno vprašanje, npr. kako učitelj ve, da je to, kar govori, resnično, bi bilo to pri ostalih otrocih in učitelju razumljeno kot nespodobno ali kot provokacija. Nekaj ne bi bilo v redu in to bi se »čutilo v zraku«. Morda pa bi celo izzvalo salve smeha, četudi bi bilo zastavljeno z vso resnostjo. Tako kot pred leti glasno izražena želja petošolca, ki je na vprašanje učiteljice razredu, kaj bi radi postali, ko bodo odrasli, odgovoril, da bo kralj Jugoslavije. Nekatere želje veljajo za smešne in nesmiselne, drugih se je treba držati, ker je bilo naučeno, da so zgolj te realne in prave.

    Tu je potrebno omeniti še to, da šole in kasneje fakultete s količino informacij, ki se jih mora učenec naučiti, dosežejo ravno ta učinek, na eni strani aktivnosti (študent mora kar precej svojega časa posvetiti učenju na pamet, učenju cele vrste informacij, zato v to vlaga tudi ogromno truda), na drugi strani pa ga ravno s tem silijo v pasivnost, saj ne razmišlja in tako svoj um ne navaja na drugačne vrste aktivnost kot zgolj golo reproduciranje podatkov. Kasneje v življenju je ta prehod otežkočen, saj ga na nek način blokira tudi um sam, ki mu ni razvidno, da je njegov način funkcioniranja priučen, pridobljen skozi leta in leta ponavljanja istih navad in istega upravljanja z njim.

    Običajno in pričakovano je, da bo tako vzgojen državljan živel svoje življenje, tako kot je smiselno in zdravo ter dobro zanj, kar pomeni, da ne bo nikoli pomislil, da lahko stori karkoli drugega kot to, da je spodoben in da upa. Svoje nezadovoljstvo in pritožbe pa izrazi le v ožjem krogu bližnjikov, prijateljev in znancev, na kavi ali doma na kavču, pa še to bolj na hitro, saj ga vse politično in družbeno dogajanje, o katerem se vsak dan poroča, razburja in spravlja v slabo voljo. To pa ni psihično stanje, v katerem bi si človek želel biti, zlasti v teh kriznih časih. Zato je dobro pogledati kakšen X faktor ali fuzbal. Bi temu kdo lahko oporekal?

    Če so možgani zmogljivejši od vseh najnaprednejših sodobnih računalnikov skupaj, kot trdijo znanstveniki, potem se jih verjetno da reprogramirati ali z zvijačo »prisiliti«, da zaženejo drugačen program, kot se posamezniku vsiljuje že tako dolgo, čeprav ga sam občuti kot neko naravno nujnost, ki je nespremenljiva.

    Za to pa je potrebno vzpodbudno okolje, ki pomaga razvijati tovrstne spretnosti in aktivnosti. Verjetno so tudi zato posamezniki, ki uberejo drugačno pot, zelo zelo redki.

    Marjetka Anžič
    Vir: http://za-misli.si

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • http://za-misli.si
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * sociala

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/Aktivnost-Pasivnost-Drzavljani-Slovenija

    No trackback comments for this entry.
    Aktivni in pasivni državljani | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2019 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 2,50 seconds