»Bistvo filozofije bruto družbene sreèe sta mir in sreèa naših ljudi ter varnost in suverenost naše države.«
»Molim tudi, da bom kljub temu, da sem samo kralj majhne himalajske države, v èasu svojega življenja veliko pripomogel k spodbujanju veèjega blagostanja in sreèe vseh ljudi na tem svetu – vseh èuteèih bitij.« Njegovo velièanstvo Jigme Khesar Namgyel Wangchuck

Vèasih si moramo zastaviti povsem enostavna vprašanja? Na primer: v kakšni družbi in v kakšnem okolju želimo živeti? Želimo živeti v onesnaženem, nezdravem okolju, v družbi konfliktov, vojn, tekmovanja vseh z vsemi, v družbi hude revšèine in velikega bogastva na drugi strani; ali pa v družbi miru, sodelovanja, medsebojne delitve, sreèe in blagostanja?

Vendar ne moremo vzeti malo tega in malo onega, kot bi radi naši politiki. Èe med sabo tekmujemo na ekonomskem podroèju (èemur popularno reèemo konkurenènost), potem ne moremo živeti v miru in blagostanju. Tekmovanje na ekonomskem podroèju vedno pripelje do velikih družbenih razlik, kar brez konca in kraja sproža konflikte in vojne.

Èe spodbujamo neprestano gospodarsko rast, potem ne moremo prièakovati èistega okolja, mirnih skupnosti in prijateljstva med narodi. Èe se drug z drugim borimo za svetovne dobrine, bomo tudi na drugih podroèjih sprti, sovražni, loèeni z visokimi zidovi. Lahko torej razmišljamo o drugaèni ekonomiji, ekonomijo, ki nas bo »vodila« v boljši, bolj sreèen svet?

Misliti ekonomijo v okviru sreèe in blaginje ni nekaj nemogoèega. A zamenjati moramo perspektivo, namesto k neprestani rasti, se moramo usmeriti k sreèi – k skupni oziroma »bruto družbeni sreèi« (gross national happiness; GNH). Rast bruto družbene sreèe ni problematièna: ne unièuje okolja, ne unièuje družbenih skupnosti, ne sproža vojn.

Koncept »bruto družbene sreèe« je leta 1972 skoval èetrti butanski kralj, èeprav je v kraljevini Butan že dolgo prisoten. Zakonik iz leta 1729, ki izhaja iz èasa združitve Butana, vsebuje doloèilo, da »èe vlada ne more ustvariti sreèe (dekid) za svoje ljudi, potem nima nobenega smisla, da obstaja.« Leta 1972 je butanski kralj razglasil, da je kazalnik bruto družbene sreèe pomembnejši od bruto družbenega proizvoda (BDP). Država je odtlej svojo politiko in razvojne naèrte orientirala v smeri bruto družbene sreèe. V 9. èlenu butanske ustave je zapisano, da »mora država spodbujati tiste pogoje, ki bodo omogoèili doseganje bruto družbene sreèe.« (A Short Guide to Gross National Happiness Index)

Po številnih zahodnih kriterijih je Butan, majhna kraljevina, uklešèena med Indijo in Kitajsko, z nekaj veè kot 700.000 prebivalci, zaostala država, vendar nam je ta država lahko za zgled resniènega družbenega napredka. Država si ne prizadeva samo za sreènost ljudi, temveè tudi za ohranitev svojega okolja, saj je prvo povezano z drugim. V butanski ustavi je celo zapisano, da mora biti v državi ves èas vsaj 60 % površine pokrite z gozdom; trenutno pa Butan dosega kar 72 % porašèenost z gozdom, ena tretjina njenega ozemlja pa je zašèitena. (Bhutan Foundation)

Koncept bruto družbene sreèe temelji na predpostavki, da se èloveška družba razvija takrat, kadar se prepletata in dopolnjujeta tako materialni kot duhovni razvoj; kar izhaja iz budistiène tradicije. Štirje stebri takšnega razvoja so: spodbujanje praviènosti in trajnostnega družbenoekonomskega razvoja; zašèita in spodbujanje kulturnih vrednot; zašèita naravnega okolja in vzpostavitev dobrega vladanja. Pri bruto družbeni sreèi gre za kombinacijo merjenja blaginje in sreèe. Subjektivno zaznavanje blaginje je celo pomembnejše od preprostega raèunanja celotne proizvodnje in potrošnje.

V èasih, v katerih se nahajamo, se moramo konèno odloèiti kaj si želimo? Si želimo neprestan gospodarski razvoj, ki prinaša velikanske družbene in ekonomske razlike, unièeno okolje ter široko družbeno nezadovoljstvo? Ali pa si želimo družbeno blaginjo, ki materialni razvoj združuje z (duhovnimi) vrednotami, kakršne so praviènost, razumevanje, ljubezen do drugega, zmernost, soèutje, solidarnost?

Èe prav razmislimo je princip medsebojne delitve dobrin tisti, ki združuje trajnostno naravnan materialni razvoj družbe s èlovekovimi univerzalnimi (duhovnimi) vrednotami. In to je pot do visoke bruto nacionalne in globalne sreèe.

Rok Kralj
Vir: http://za-misli.si