Na Mladinskem svetu Slovenije opozarjamo na problematiko, ki je vezana predvsem na brezposelnost mladih in otežen dostop mladih do dostojnega dela.  Prekernost je pojem, ki ga danes zelo pogosto slišimo, vendar ni naključje, da ravno v povezavi z mladimi in za oblike dela, ki so tipične samo za mlade. Nekateri bodo rekli, da pogodba za določen čas ni značilna samo za mlade in da se veriženje pogodb za določen čas pojavlja tudi pri drugih.

Res je, vendar moramo vedeti, da so pogodbe za določen čas pri mladih, starih do 34 let, nekaj povsem običajnega. Te pogodbe pri mladih tako prevladujejo (okoli 66 %), pri starejši od 55 let pa so take pogodbe zgolj izjema (okoli 4 %). Poleg pogodb za določen čas veliko mladih opravlja delo pri delodajalcih preko avtorskih ali podjemnih pogodb, vse pogostejši pa je tudi pojav »prisilne s.p.-zacije«. 

Mladi so tisti, med katerimi beležimo visoko stopnjo brezposelnosti oz. so skupina, kateri je prehod na trg dela otežen. Hkrati pa so mladi zelo prilagodljiv in izobražen del trga delovne sile, vendar so njihove zaposlitve večinoma negotove, slabše plačane in sklenjene za določen čas. Pogosto imajo delo, a so odrinjeni iz delovne zakonodaje, ker uradno niso zaposleni. Velikokrat opravljajo takšno delo kot drugi zaposleni pri istem delodajalcu, vendar na podlagi avtorske pogodbe, s.p.-ja, podjemne pogodbe ipd.

Ker imajo te oblike najemanja delovne sile elemente delovnega razmerja, bi ti posamezniki morali opravljati delo preko pogodbe o zaposlitvi. S tem pridobi na pomenu pravica do socialne varnosti, do razvoja poklicne poti in napredovanja, tako na družbeni lestvici kot tudi delovnem okolju, kar pa je mladim, ki so izvzeti iz delovnopravne zakonodaje, oteženo in včasih onemogočeno. Vse to so tudi komponente dostojnega dela, ki pa velikemu številu mladih ni dostopno. Med mladimi imamo tudi veliko tistih, ki sicer delajo, a je čedalje več takih, katerih osebni dohodek je tako nizek, da si ne morejo pokriti niti osnovnim mesečnih stroškov in spadajo v t.i. kategorijo »zaposlenih revnih«. 

Pogosto pa mladi pristanejo tudi v volonterskih pripravništvih, ki so v zadnjem času, sploh pa v Evropi, postala način za izkoriščanje poceni ali celo zastonj delovne sile. Ta institut na trgu dela, ki je značilen izključno za mlade, tj. volontersko pripravništvo, pri čemer mladi za opravljeno delo ne dobijo plačila, predstavlja le »uteho«, da si nabirajo delovne izkušnje, ki naj bi jim nekoč koristile. Vse tovrstne oblike dela mladim ne nudijo varnosti in stabilnosti, breme delodajalca pa se s tem prenese na posameznika. 

Dostojno delo predstavlja pomemben predpogoj za osamosvojitev mladih. Brez dostojnih zaposlitev mladi ne bodo zmogli reševati prvega stanovanjskega vprašanja, ustvariti lastne družine in prevzemati ostalih družbenih odgovornosti. 

Zato pristojne institucije pozivamo, da naredijo več na področju zagotavljanja dostojnega dela za vse, predvsem z:

- ukinitvijo volonterskega pripravništva,

- izenačevanjem pravic zaposlenih za določen in nedoločen čas in s tem zmanjšanje segmentacije na trgu dela,

- izenačevanja socialnih pravic »prekernih delavcev« s pravicami redno zaposlenih,

- ustvarjanjem novih kakovostnih delovnih mest.

Mladi so tisti, ki so na svoji koži najbolj občutili zahteve po fleksibilnosti trga dela in uživajo manj varnosti kot starejši delavci. Mladim je potrebno zagotoviti priložnost, da zase in za svojo družino ustvarijo dostojno življenje. To je najmanj kar mladi pričakujejo in si tudi zaslužijo.