Varuh človekovih pravic RS (Varuh) že od začetkov svojega delovanja opaža pospešeno razslojevanje družbe. Še posebej je pozoren na razmere, v katerih živijo skupine na robu. Srečujemo se z argumenti in podatki, ki nas prepričujejo, da smo socialna država, v kateri tudi posamezniki živijo čedalje boljše, hkrati pa prejemamo pobude, v katerih nas obupani prosijo, naj jim zagotovimo streho nad glavo ali topel obrok.

Revščina je tesno povezana s kršitvami človekovih pravic, največkrat na področju socialnega varstva, izobraževanja, zdravstva, predvsem pa se ob obravnavi pojavov revščine zastavlja vprašanje, v kakšni meri je Slovenija socialna država, kot je to deklarirano v 2. členu naše ustave.

17. FESTIVAL V IMENU IZRAŽANJA PRAVIC STAREJŠIH, PRIPRAVE NA UPOKOJITEV IN POMENA DOLGOŽIVE DRUŽBE

V ljubljanskem Cankarjevem domu se bo od 26. do 28. septembra odvil že 17. Festival za tretje življenjsko obdobje F3ŽO. Tudi letošnji festival ponuja vrsto različnih aktivnosti – v okviru festivala se bodo obiskovalci lahko sprehodili med več kot 160 razstavnimi prostori, se udeležili 65 predavanj in delavnic v okviru izobraževalnega programa, 6 strokovnih razprav v okviru strokovnega programa in 130 dogodkov na kar dveh odrih. Festival v letošnjem letu poudarja pomen izziva dolgožive družbe, priprave na upokojitev in skupnostnih oblik preživljanja prostega časa.

IZDELKI IN STORITVE ZA AKTIVNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA
Na sejemskih prostorih se bodo tradicionalno predstavila društva upokojencev, zdravilišča, kulturne ustanove, farmacevtska podjetja, domovi za starejše, športna društva, izobraževalne institucije, medijske hiše, založniki, IT-podjetja, občine idr. Obiskovalci bodo lahko v času sejma po ugodnejših cenah kupovali različne izdelke in preizkusili številne meritve.

Združenje Wiener Tafel, ki skrbi za oskrbo socialno ogroženih ljudi s hrano, je v začetku poletja na največji dunajski tržnici Großmarkt Wien postavilo razdelitveni center TafelHaus. Center, ki obsega 200 kvadratnih metrov, je nastal s pomočjo donacij podjetij in posameznikov. Tako bodo lahko sedaj pomagali še enkrat toliko ljudem kot prej. 

Po podatkih Evropskega parlamenta na svetu letno zavržemo okoli eno tretjino oz. 1,3 milijarde ton proizvedene hrane. V Evropski uniji se številka giblje okoli 88 milijonov ton, od tega 700.000 ton v Avstriji in 150.000 ton v Sloveniji, medtem ko pri številu socialno ogroženih govorimo o milijonih. Zato je primerno ravnanje s hrano še kako pomembno.

...okorelem, zastarelem. Vsaj tak občutek se me loteva. Moje mnenje je, da si duše same izberejo starše, ki so pomembni za njihov razvoj in za izdelavo naloge na tuzemskem življenju. Potem se seveda priključi še genetika in okolje, njihovi potencijali, karakterne lastnosti, ki so jih dobili ob razvoju ter z lastnimi izkušnjami ter obdobje, v katerem se znajdejo na zemlji.

Otroci moderne dobe so po mojem mnenju vseeno zelo posebni, če ne celo bolj napredni kot mi. Ampak da se vrnemo h karakternim lastnostim, ki jih dobijo od staršev, nekaj gensko, nekaj pa seveda, ker so enkratni opazovalci, tako enega kot drugega, ter še cele vrste najbližjih, ki jih obkrožajo.

Prešli smo dobo, ko so javni in slavni kršili zakone, lagali in se izmikali odgovorom v upanju, da to ne bo postalo javno in slavno. Zdaj to počnejo v upanju, da bo vest dneva. To veča priljubljenost, priljubljenost pa debeli denarnico. Imamo torej pogolten vrtinec, ki se poganja sam.

Denarnicam javnih in slavnih najprej dobro dene kršenje zakonov, nato pa še javne razprave o tem, ali so jih kršili ali ne. Izmikanje odgovorom ni več znak pomanjkanja samozavesti, ampak njene izrazitosti. Laganje mora biti iz istega razloga nesramno. Če lažeš vljudno, si oplel. Če med laganjem žališ vse po spisku, prideš v zgodovino. Bolj nesramno lažeš, več ljudi bo od sveta terjalo, da tvoje laži sprejme kot resnice.

Zgodil se je dogodek. Ne v smislu, o katerem govori Alain Badiou, kajpak, saj bi bilo to preveč radikalno, zlasti za te kraje, pa vendar ga je vredno omeniti. Vreden je celo komentarja in kritične misli, saj ravno ni dogodek v filozofskem pomenu besede, ampak je zgolj simulacija dogodka, kar je še en prispevek h kapitalistični blaznosti, je neuspelo srečanje, ki je odveč prav kot neuspelo, in je čista izguba časa, čeprav je čas tudi denar, kot pravijo.

Pa tudi zato, ker je vse skupaj neka gospa zelo jedrnato komentirala takole: Sicer pa je vredno pogledati celotno oddajo Cerar in mladi, ker je vse skupaj zelo perverzna groteska.

Program Jamstvo za mlade, katerega cilj je mladim v roku 4 mesecev od prijave na Zavodu ponuditi zaposlitev ali usposabljanje ali pripravništvo ali vključitev v formalno izobraževanje, je v zadnjih treh letih dosegel pomembne rezultate za mlade po vsej Evropi. Tako trdi poročilo, ki ga je ta teden objavila Evropska komisija, ki navaja, da je 9 milijonov mladih v EU dobilo ponudbo za zaposlitev, usposabljanje ali izobraževanje skozi shemo Jamstva za mlade, 1,4 milijona mladih pa je program preko Pobude za zaposlovanje mladih tudi podprl.

Na MSS smo skupaj z več mladinskimi organizacijami od leta 2013 vodili kampanjo za sprejetje Jamstva za mlade v Sloveniji in smo ob objavi tega poročila zadovoljni, da program prinaša spremembe in rezultate. Zato skupaj z Evropskim mladinskim forumom pozivamo k nadaljnji politični in finančni podpori programu, da bo lahko prinesel spremembe in izboljšanje položaja za vse mlade v EU.

Dr. Marsden Wagner, porodničar
Polovica žensk , ki hodi po Ljubljani, ima pohabljene genitalije
Nika Vistoropski, tor, 13.01.2009

Dr. Marsden Wagner, ameriški profesor, perinatolog in epidemiolog, se je konec prejšnjega leta mudil v Ljubljani in predstavljal svojo knjigo z naslovom Moj porodni načrt, popoln vodnik za varen in izpolnjujoč porod. Šolan na kalifornijski univerzi v Los Angelesu je bil deležen klasične izobrazbe.

Šele navzočnost pri domačem porodu na Danskem mu je odprla oči in ga potisnila na pot, ki ji je zvest še danes. Kar petnajst let je bil direktor oddelka za zdravje žensk in otrok pri Svetovni zdravstveni organizaciji. Zdaj je neodvisni svetovalec, ki je prepričan zagovornik babištva in pravice žensk, da porod spet postane ena njihovih najbolj pristnih in najlepših izkušenj.

Na Mladinskem svetu Slovenije so ob letošnjem mednarodnem dnevu mladih opozorili na nujnost sistematičnega spremljanja položaja mladih in oblikovanja mladinske politike, ki temelji na podatkih in dokazih. Ti namreč predstavljajo nujni predpogoj za oblikovanje učinkovitih politik in ukrepov na različnih področjih, ki vplivajo na življenja in osamosvajanje mladih, od zaposlovanja in stanovanjske politike, do izobraževanja, participacije, zdravja in kulture. 

S tem namenom smo po vzoru iz tujine oblikovali pilotni Indeks mladih. Indeks mladih je orodje, ki prikazuje razlike med mlado in odraslo populacijo na različnih področjih, pomembnih za osamosvajanje mladih. Pokaže, ali je njihov položaj boljši, slabši ali enakovreden. Ugotovili smo, da je položaj mladih pogosto slabši v primerjavi z odraslimi. V Indeks mladi smo vključili področja zaposlovanja, participacije, zdravja in socialnega položaja mladih.

Če vam kdo reče, da sanje niso uresničljive, ga ne upoštevajte. Tako je zadnjič nagovoril predsednik države mladino, ki je plesala po ulicah. Hotel ji je sporočiti, naj sledi svojim sanjam in naj pri tem ne popušča, naj vztraja in naj bo pokončna, samozavestna.

Na prvi pogled je seveda videti, da si predsednik želi samozavestne mladine, ki bo nekoč samozavestno vodila suvereno državo, toda kaj to pomeni v aktualnem družbenopolitičnem okolju, ne v abstraktnem? Če bi jaz nagovoril mladino, bi to storil na povsem drugačen način. Začel bi z nekaterimi preprostimi in zelo konkretnimi vprašanji, da bi me razumela tudi stara mama.

Če bi vam rekel, da morate vsak dan poslušati iste mainstream ekonomiste, iste menedžerje in bankirje ter iste politike, ki večno govorijo isto, uporabljajo enake stavke in sklepajo na vnaprej predvidljive, stereotipne in klišejske načine, potem pa bi rekel, da je to demokracija, v katero morate verjeti, bi me gotovo poslali k vragu, češ da ste svobodni in da vam ne bo nihče narekoval, kako živeti in v kaj verjeti.

Toda vse to delate vsak dan, zraven pa zatrjujete, da ste svobodni in da se nekako že znajdete. Mimogrede: v ZDA je trenutno več ljudi v zaporih, kot jih je bilo v Sovjetski zvezi na vrhuncu njene totalitarne politične ureditve. Razmislite.

Budimpešta bo na univerzi Corvinus med 30. avgustom in 3. septembrom 2016 gostila 5. mednarodno konferenco o odrasti (degrowth). Konferenca bo povezala svetovno najbolj vidne raziskovalce področja odrasti z zainteresiranimi javnostmi iz Slovenije, Madžarske, Hrvaške in širše regije. Hkrati bo Budimpešta gostila tudi prvi ‘Teden za odrast’, kjer bodo nastopili številni strokovnjaki, raziskovalci, aktivisti in oblikovalci politik. Konferenco soorganizirajo tudi slovenske organizacije.

Odrast je gibanje, ki nas opominja, da je neskončna rast na končnem planetu ni niti trajnostna niti zaželena. Odrast razblinja mit, da je rast osrednja in edina rešitev za našo družbo. Gibanje poskuša razumeti prepletanje kriz, s katerimi se dandanes srečujemo, in zagovarja, da so te med seboj povezane. Odrast poskuša graditi premišljene in demokratične poti k večji socialni in okoljski pravičnosti, blaginji, smiselnemu življenju, emancipaciji in avtonomiji.

Piše: Zoran Železnikar

Najhujši, najbolj tragičen, najsramotnejši in hkrati najbolj ignoriran problem sodobnega sveta predstavlja lakota, ki se, ne glede na vsa »prizadevanja« razvitega sveta, samo še stopnjuje. To je temeljni problem, ki razkriva vso nepravično ekonomsko, politično in socialno sliko sveta.

Tukaj padejo vse teorije, modeli in politika sodobne ekonomije. Dokler ne bo odpravljen problem lakote, ali preprosteje povedano, dokler bo samo en človek na svetu stradal, umiral in umrl zaradi lakote, se ekonomija ne more imenovati znanost in ekonomisti ne znanstveniki – brez dvoma pa so ne-moralni in ne-etični. Ali nesposobni.

“Otroci in mladostniki rastejo (grow). Odrasli odrastejo (mature). Čas je, da spremenimo okvir razprave in prepoznamo, da smo potisnili gospodarsko rast in porabo dobrin preko zmožnosti planetarnega okolja.

Zdaj moramo preusmeriti naše ekonomske prioritete od rasti (growth) kzrelosti (maturity) - zadovoljevati potrebe vseh ljudi v okviru zmožnosti, ki nam jih zagotavlja Zemlja.”

V atomistični kulturi sodobnega neoliberalnega sveta, v kulturi pohlepa, potrošništva in individualizma je resnično bogatenje posameznikov in občestev čisto nekaj drugega kot učinek delovanja tržnih zakonitosti, intelektualne vsemogočnosti ljudi kot racionalnih strojev, potegnjenih v vrtinec neskončne učinkovitosti, produktivnosti in popolnosti.

Obstaja sintagma Jezusova človeškost. Jezus je bil namreč človek iz krvi in mesa. Ni pa bil samo to.

Kaj je huje: imeti premalo podatkov o vesolju, življenju in sploh vsem, od katerih je večina napačnih, ali imeti preveč podatkov o vesolju, življenju in sploh vsem, od katerih je večina napačnih?

Kjer je podatkov premalo, vladata omejenost in neumnost. Razpoke med podatki je človeško z nečim zapolniti, in to nekaj je v odsotnosti razumevanja skoraj zagotovo neumno. Ni važno, ali so podatki resnični, pravilni in koristni; važno je, da jih ljudje (prostovoljno ali pod prisilo) sprejmejo.

Sveta ni težko spremeniti, pravi Alain Badiou. Zadošča, da je človek srečen. A za to je najprej treba plačati ceno. In se poučiti, kako postati srečen, bi lahko dodal.

Znanstveniki so pred kratkim v Proceedings of the National Academy of Sciences priobčili zanimiv članek o vplivu posta na metabolični sistem, pa tudi na delovanje možganov. In ker ti nenehno komunicirajo z gastrointestinalnim traktom, je članek zanimiv tudi kot svojevrstna in zelo uporabna metafora za nekatere druge zadeve iz naših vsakdanjih življenj, ki so preobremenjeni s pohlepom, z grabljenjem, goltanjem, s kopičenjem, z žretjem in nespametnim uničevanjem.

Svoboda govora je zanimiv pojav. Kjer je ni, se vladarji na vse kriplje trudijo, da je še naprej ne bi bilo. Po njihovem stegovanje jezika ni prekršek ampak zločin. Za preprečevanje, odkrivanje in kaznovanje dolgojezičnosti zapravijo ogromno domiselnosti, časa, truda in denarja. Očitno se na smrt bojijo tega, da bi ljudje govorili, kar mislijo in čutijo.

Ko ljudstvo tega ne more več zadržati zase, besedno in še kako drugače izbruhne v prevrat ter si izbori svobodo govora. Novi-stari oblastniki jo hočeš-nočeš sprejmejo in uzakonijo. In glej ga, zlomka – kar naenkrat se je ne bojijo več. Če ljudje bentijo čez njih, se vedejo, kot da tega ni.

Pred nekaj dnevi me je nekdo na predavanju sredi Ljubljane preprosto vprašal, kako spremeniti svet. Ker ni bilo dovolj časa, da mu izčrpno odgovorim, mu odgovarjam sedaj. Vprašanje sem vzel namreč zelo zares.

Svet spreminjamo tako, kot sledi. Sledi recept. Zveni kot šala, vendar ni. Najprej je dobro prebrati tole knjigo: Fredric Jameson, Marxism and Form, 1971.

Dobro jo je prebrati vsaj zato, ker avtor v njej dokaže, da marksizem ni subjektivni pogled na svet nekega osamljenega filozofa, temveč je brezkompromisna kritika kapitalizma, nad katero ni nobene druge, boljše kritike, saj je obenem tudi analiza ahistoričnega travmatičnega jedra kapitalizma, ki je razredni boj.

Na predstavitvi rezultatov ankete o položaju najemnikov stanovanj, ki smo jo izvedli v letu 2015, smo izpostavili ključne problematike (predvsem mladih) najemnikov v Sloveniji. Le-ti so namreč večinoma prepuščeni tržnemu najemu, ki je popolnoma neurejen in omogoča številne kršitve pravic najemnikov. Prav tako se mladi v veliki meri soočajo z velikimi težavami pri iskanju stanovanja, saj so deležni največ nezaupanja s strani najemodajalcev. Njihov materialni položaj je slab, zaradi tega pa jima največkrat priskočijo na pomoč starši ali drugi sorodniki, država le izjemoma.

Pri kar 95 % respondentov smo zabeležili kršitve njihovih pravic in nezakonita ravnanja najemodajalcev. Skoraj polovica jih je že bivala v najemnem stanovanju brez veljavne pogodbe. Številni najemniki imajo izkušnjo z zanemarjanjem vzdrževanja stanovanja s strani lastnika, z vdori v njihovo zasebnost (nenapovedani vstopi v stanovanja), preprečevanjem prijave prebivališča, nepravičnimi finančnimi pogoji najema, potvarjanjem podatkov v najemnih pogodbah, omejevanjem obiskov in normalne uporabe stanovanja itd.

Potem so si zviti trgovci in bankirji izmislili 'puf' in nato 'lizing'.
Lizing omogoča ljudem, predvsem mladim, 'živeti predčasno'. Vse lahko dobiš že, ko 'še nimaš pogojev'. A ko sprejmeš lizing, delaš vedno 'za nazaj' in 'sedaj' si nenehno suženj preteklosti. In potem 'se začne 'fafing'...

Z lizingom človek 'svoje bodoče delo' proda 'morskim psom'.
Lizing je 'moderno' – prostovoljno – neo-suženjstvo. Nikoli ne moreš reči 'denarju' »Ne!'« in 'moraš' sprejeti posiljevanje 'delodajalca', pa čeprav te le-ta ponižuje in posiljuje in ti jemlje človeško dostojanstvo... Lizing ti vzame 'svobodo' reči »Dost 'mam tega poniževanja!« Strah pred izgubo dohodka in s tem vsega 'normalnega', postane osnova zavesti lizingaša.

Novo gospodarstvo temelji na elektronskem poslovanju, zamenjuje staro, ki temelji na industriji in trgovini. Novo ekonomijo bančnega poslovanja preko interneta in namišljenih ustanov pa označujejo digitalno dobički kot tudi izgube.

To se seveda dogaja povsod. Mednarodna podjetja izdelujejo svoje izdelke v deželah z nizkimi proizvodnimi stroški. Kot npr. Vietnam kje ima delavec-delavka 1h/ 14centov. Toda največji promet pa se danes dosega na globalnih finančnih trgih. O politike podjetij in o tem , ali poslujejo dobro ali slabo ne odločajo več podjetja sama, ampak investitorji kapitala. Ti obravnavajo podjetje kot predmet premoženja, ki ga pridobijo, povečajo ali izgubijo, enako pa tudi zaposlene. Ja to pomeni osamosvojitev denarja. Cene stvari ne določata več delo in surovina.

Piše: Vesna V. Godina v Vivi www.viva.si

Veliki vodja - veliki oče
Že večkrat sem zapisala, da je pri Slovencih pravzaprav zelo preprosto napovedati izide slehernih volitev: treba je zgolj pogledati kandidate in kandidatke ter izbrati tistega, ki se zdi najboljši približek Velikemu drugemu. Torej osebo, ki ve, ki obvlada, ki bo skrbela zame, na katero se lahko oprem, ki ji lahko zaupam, ki ji, tako kot majhen otrok, podam ročico in ki me bo vodila skozi življenje ter me ob tem varovala.

Po tej logiki je zmagoval Kučan, nato Drnovšek, zato sta izgubila Demos in Brezigarjeva, po tej logiki je pred leti na volitvah zmagal Janša in za njim Pahor, po tej logiki si je Janša s pripombo o kruhu v smetnjakih zapravil svoj politični kapital in po tej logiki je zmagal Janković. Nezmotljivo.