|  Na Mladinskem svetu Slovenije so ob letoÅ¡njem mednarodnem dnevu mladih opozorili na nujnost sistematiènega spremljanja položaja mladih in oblikovanja mladinske politike, ki temelji na podatkih in dokazih. Ti namreè predstavljajo nujni predpogoj za oblikovanje uèinkovitih politik in ukrepov na razliènih podroèjih, ki vplivajo na življenja in osamosvajanje mladih, od zaposlovanja in stanovanjske politike, do izobraževanja, participacije, zdravja in kulture.Â
S tem namenom smo po vzoru iz tujine oblikovali pilotni Indeks mladih. Indeks mladih je orodje, ki prikazuje razlike med mlado in odraslo populacijo na razliènih podroèjih, pomembnih za osamosvajanje mladih. Pokaže, ali je njihov položaj boljši, slabši ali enakovreden. Ugotovili smo, da je položaj mladih pogosto slabši v primerjavi z odraslimi. V Indeks mladi smo vkljuèili podroèja zaposlovanja, participacije, zdravja in socialnega položaja mladih.
Prednosti in pomanjkljivosti izbranih podroèij ter kazalnikov so odvisni od kvalitete in dostopnosti statistiènih podatkov, zato smo za kazalnike izbrali podatke, ki so najbolj zanesljivi. Pri tem moramo poudariti, da smo se sooèali z veliki težavami na veè podroèjih pri iskanju in pridobivanju podatkov, saj so ti bodisi nedostopni, bodisi gre za nezanesljive anketne podatke na majhnem vzorcu, bodisi se statistike iz registrskih beležijo v razliènih starostnih skupinah, ki ne ustrezajo starostnemu okviru za mlade, tj. od 15 – 29 let.
Med podroèja, kjer je izrazito malo podatkov sodijo podroèja bivanjskih razmer mladih, zdravja in participacije mladih. Prav zaradi pomanjkanja podatkov v indeks nismo vkljuèili stanovanjske problematike. Zahvaljujemo se Statistiènemu uradu Republike Slovenije, Zavodu RS za zaposlovanje in Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki so nam pomagali pri pridobivanju podatkov.
Z izraèunom indeksa mladih smo ugotovili, da so mladi v slabšem položaju v primerjavi z odraslimi na vseh podroèjih, ki smo jih zajeli v pilotnem indeksu. Na podroèju zaposlovanja smo najveèje razlike zabeležili pri zaposlitvah za doloèen èas in pri registrirani brezposelnosti. Na podroèju participacije so izraèuni pokazali, da so mladi v precej slabšem položaju na podroèju politièni participaciji, saj se manj udeležujejo volitev in so preko mladih poslancev slabše zastopani v Državnem zboru. Podobno velja za zastopanost na lokalni ravni, kjer smo zastopanost merili s številom izvoljenih mladih svetnikov in svetnic v obèinskih svetih.
Ugotovili smo tudi, da mladi bolj kot odrasli ogrožajo svoje zdravje s kajenjem, uživanjem alkohola in prepovedanih drog. In navsezadnje, naši izraèuni kažejo na to, da so mladi tudi v slabšem socialnem položaju od odraslih, še posebej kadar zapustijo dom svojih staršev, saj je stopnja tveganja revšèine med mladimi višja kot pri odraslih, na drugi strani pa so mladi pogosto neupravièeni do denarnega nadomestila za brezposelnost, ker nimajo dovolj delovne dobe. S temi dejstvi je povezano tudi vse pogostejše iskanje priložnosti mladih za zaposlitev in življenje v tujini. Mladi so po naših izraèunih v boljšem položaju od odraslih, ko govorimo o dolgotrajni brezposelnosti in dolgotrajnem obdobju pod pragom tveganja revšèine.
Poleg prikaza položaja mladih v odnosu do splošne populacije, je eden glavnih ciljev priprave pilotnega indeksa mladih opozoriti na pomanjkanje podatkov in sistematiènega spremljanja položaja mladih v Sloveniji. Brez aktualnih in verodostojnih podatkov je težko oblikovati uèinkovito mladinsko (ali katerokoli drugo) politiko. Posledica tega pa so vidne v pomanjkanju ustreznih ukrepov, programov in drugih aktivnosti, ki bi jih morala država izvajati, da bi mladim omogoèila, da bi ti v èim veèji meri izkoristili svoje potenciale. Z Indeksom mladih želimo tudi spodbuditi odloèevalce, da pri pripravi sektorskih politik bolj upoštevajo perspektivo mladih ter so aktivnejši pri krepitvi medsektorskega pristopa pri oblikovanju in izvajanju politik ter ukrepov za mlade.
»Država je na podroèju raziskovanja in poznavanja položaja mladih pomemben korak naredila v fazi priprav Nacionalnega programa za mladino, ko je Urad RS za mladino objavil raziskavo Mladina 2010. Potem, pa je sledila stagnacija. Stalno in celovito spremljanje položaja mladih nam omogoèi ustrezno vrednotenje (ne)ukrepanja države na podroèjih, ki so pomembni za osamosvajanje mladih in predstavlja temelj za oblikovanje novih oz. nadgradnjo obstojeèih politik. Indeks, ki smo ga pripravili na MSS, je neke vrste ogledalo družbi in državi, kar se tièe njenega odnosa do mladih. Lani smo ob mednarodnem dnevu mladih opozorili na neizpolnjene obljube mladim, letos odloèevalcem z Indeksom mladih kažemo, kako se maèehovski odnos do mladih odraža v njihovem vsakdanjiku.« je ob mednarodnem dnevu mladih izpostavil predsednik Mladinskega sveta Slovenije Tin Kampl.
Prilogi sporoèilu za javnost:
|
NE ZAMUDITE
