|  Na Mladinskem svetu Slovenije so ob letošnjem mednarodnem dnevu mladih opozorili na nujnost sistematičnega spremljanja položaja mladih in oblikovanja mladinske politike, ki temelji na podatkih in dokazih. Ti namreč predstavljajo nujni predpogoj za oblikovanje učinkovitih politik in ukrepov na različnih področjih, ki vplivajo na življenja in osamosvajanje mladih, od zaposlovanja in stanovanjske politike, do izobraževanja, participacije, zdravja in kulture.
S tem namenom smo po vzoru iz tujine oblikovali pilotni Indeks mladih. Indeks mladih je orodje, ki prikazuje razlike med mlado in odraslo populacijo na različnih področjih, pomembnih za osamosvajanje mladih. Pokaže, ali je njihov položaj boljši, slabši ali enakovreden. Ugotovili smo, da je položaj mladih pogosto slabši v primerjavi z odraslimi. V Indeks mladi smo vključili področja zaposlovanja, participacije, zdravja in socialnega položaja mladih.
Prednosti in pomanjkljivosti izbranih področij ter kazalnikov so odvisni od kvalitete in dostopnosti statističnih podatkov, zato smo za kazalnike izbrali podatke, ki so najbolj zanesljivi. Pri tem moramo poudariti, da smo se soočali z veliki težavami na več področjih pri iskanju in pridobivanju podatkov, saj so ti bodisi nedostopni, bodisi gre za nezanesljive anketne podatke na majhnem vzorcu, bodisi se statistike iz registrskih beležijo v različnih starostnih skupinah, ki ne ustrezajo starostnemu okviru za mlade, tj. od 15 – 29 let.
Med področja, kjer je izrazito malo podatkov sodijo področja bivanjskih razmer mladih, zdravja in participacije mladih. Prav zaradi pomanjkanja podatkov v indeks nismo vključili stanovanjske problematike. Zahvaljujemo se Statističnemu uradu Republike Slovenije, Zavodu RS za zaposlovanje in Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki so nam pomagali pri pridobivanju podatkov.
Z izračunom indeksa mladih smo ugotovili, da so mladi v slabšem položaju v primerjavi z odraslimi na vseh področjih, ki smo jih zajeli v pilotnem indeksu. Na področju zaposlovanja smo največje razlike zabeležili pri zaposlitvah za določen čas in pri registrirani brezposelnosti. Na področju participacije so izračuni pokazali, da so mladi v precej slabšem položaju na področju politični participaciji, saj se manj udeležujejo volitev in so preko mladih poslancev slabše zastopani v Državnem zboru. Podobno velja za zastopanost na lokalni ravni, kjer smo zastopanost merili s številom izvoljenih mladih svetnikov in svetnic v občinskih svetih.
Ugotovili smo tudi, da mladi bolj kot odrasli ogrožajo svoje zdravje s kajenjem, uživanjem alkohola in prepovedanih drog. In navsezadnje, naši izračuni kažejo na to, da so mladi tudi v slabšem socialnem položaju od odraslih, še posebej kadar zapustijo dom svojih staršev, saj je stopnja tveganja revščine med mladimi višja kot pri odraslih, na drugi strani pa so mladi pogosto neupravičeni do denarnega nadomestila za brezposelnost, ker nimajo dovolj delovne dobe. S temi dejstvi je povezano tudi vse pogostejše iskanje priložnosti mladih za zaposlitev in življenje v tujini. Mladi so po naših izračunih v boljšem položaju od odraslih, ko govorimo o dolgotrajni brezposelnosti in dolgotrajnem obdobju pod pragom tveganja revščine.
Poleg prikaza položaja mladih v odnosu do splošne populacije, je eden glavnih ciljev priprave pilotnega indeksa mladih opozoriti na pomanjkanje podatkov in sistematičnega spremljanja položaja mladih v Sloveniji. Brez aktualnih in verodostojnih podatkov je težko oblikovati učinkovito mladinsko (ali katerokoli drugo) politiko. Posledica tega pa so vidne v pomanjkanju ustreznih ukrepov, programov in drugih aktivnosti, ki bi jih morala država izvajati, da bi mladim omogočila, da bi ti v čim večji meri izkoristili svoje potenciale. Z Indeksom mladih želimo tudi spodbuditi odločevalce, da pri pripravi sektorskih politik bolj upoštevajo perspektivo mladih ter so aktivnejši pri krepitvi medsektorskega pristopa pri oblikovanju in izvajanju politik ter ukrepov za mlade.
»Država je na področju raziskovanja in poznavanja položaja mladih pomemben korak naredila v fazi priprav Nacionalnega programa za mladino, ko je Urad RS za mladino objavil raziskavo Mladina 2010. Potem, pa je sledila stagnacija. Stalno in celovito spremljanje položaja mladih nam omogoči ustrezno vrednotenje (ne)ukrepanja države na področjih, ki so pomembni za osamosvajanje mladih in predstavlja temelj za oblikovanje novih oz. nadgradnjo obstoječih politik. Indeks, ki smo ga pripravili na MSS, je neke vrste ogledalo družbi in državi, kar se tiče njenega odnosa do mladih. Lani smo ob mednarodnem dnevu mladih opozorili na neizpolnjene obljube mladim, letos odločevalcem z Indeksom mladih kažemo, kako se mačehovski odnos do mladih odraža v njihovem vsakdanjiku.« je ob mednarodnem dnevu mladih izpostavil predsednik Mladinskega sveta Slovenije Tin Kampl.
Prilogi sporočilu za javnost:
|
NE ZAMUDITE
