|  Program Jamstvo za mlade, katerega cilj je mladim v roku 4 mesecev od prijave na Zavodu ponuditi zaposlitev ali usposabljanje ali pripravništvo ali vkljuèitev v formalno izobraževanje, je v zadnjih treh letih dosegel pomembne rezultate za mlade po vsej Evropi. Tako trdi poroèilo, ki ga je ta teden objavila Evropska komisija, ki navaja, da je 9 milijonov mladih v EU dobilo ponudbo za zaposlitev, usposabljanje ali izobraževanje skozi shemo Jamstva za mlade, 1,4 milijona mladih pa je program preko Pobude za zaposlovanje mladih tudi podprl.
Na MSS smo skupaj z veè mladinskimi organizacijami od leta 2013 vodili kampanjo za sprejetje Jamstva za mlade v Sloveniji in smo ob objavi tega poroèila zadovoljni, da program prinaša spremembe in rezultate. Zato skupaj z Evropskim mladinskim forumom pozivamo k nadaljnji politièni in finanèni podpori programu, da bo lahko prinesel spremembe in izboljšanje položaja za vse mlade v EU.
Jamstvo za mlade po navedbah Evropske komisije spreminja naèine, s katerimi se države lotevajo boja zoper brezposelnost mladih. Poroèilo kaže na to, da je Jamstvo za mlade v mnogih državah sprožil premislek o tradicionalnih pristopih v boju z brezposelnostjo mladih, s poudarkom na hitri aktivaciji, individualnih pristopih in vzpostavljanju partnerstev razliènih deležnikov, kjer marsikje pomembno vlogo igrajo tudi mladinske organizacije. Spremembe politik zahtevajo svoj èas in po skoraj treh letih izvajanja Jamstva za mlade so se te vendarle zaèele udejanjati.
MSS je zadovoljen, da Jamstvo za mlade sproža spremembe in dobiva svojo obliko, tudi v Sloveniji. Zato je zdaj èas in priložnost, da izkoristimo izkušnje preteklih treh let (tako pozitivne kot negativne), da dosežemo vse mlade in jim zagotovimo kvalitetne zaposlitve, pripravništva, vajeništva in izobraževanja. Zavedati se moramo, da je brezposelnost mladih še vedno skoraj enkrat višja od splošne brezposelnosti. Tako je bilo konec avgusta še vedno 19.588 registrirano brezposelnih mladih, kar je 20 % vse populacije mladih. Še vedno je skoraj vsaka druga mlada oseba zaposlena za doloèen èas, velik delež v prekarnih zaposlitvah. Še vedno veè kot 50.000 mladih živi pod pragom tveganja revšèine, med njimi so tudi tisti, ki sicer imajo zaposlitev. Skrb vzbuja tudi narašèanje NEET's, tj. mladih, ki so najdlje stran od trga dela, ki niso v izobraževanju, usposabljanju ali zaposlitvi. Te mlade številni ukrepi ne dosežejo in njihovo vkljuèevanje v družbo bo tudi v prihodnje zahtevalo posebno pozornost in napore.
Poroèilo Evropske komisije Slovenijo omenja v veè delih in jo uvršèa v skupino držav z izvedenimi pospešenimi reformami, kjer je Jamstvo za mlade dalo nov zagon in pospešilo razvoj politik. Med primeri dobre prakse jo omenja v povezavi z informiranjem mladih preko posebne podstrani za mlade na spletni strani Zavoda za zaposlovanje in posebnih svetovalcev za mlade. Izpostavljena je tudi naèrtovana reforma sistema vajeništva in primer medgeneracijskega prenosa znanj znotraj ukrepa Mentorstvo za mlade.
Zadovoljni smo, da je Slovenija primer dobre prakse v povezavi z vkljuèevanjem mladinskih organizacij v implementacijo in naèrtovanje Jamstva za mlade, kjer je na naše zadovoljstvo kot dobra praksa omenjena kampanja Jamstvo za mlade, ki jo na MSS izvajamo skupaj z drugimi mladinskimi organizacijami od oktobra 2013 naprej.
Med izzive, ki èakajo Slovenijo v prihodnje Evropska komisija uvršèa nadaljnjo reševanje segmentacije trga dela, okrepljeno spremljanje izvajanja Jamstva za mlade, predvsem z vidika trajnosti uèinkov vkljuèitev na mlade in kvaliteto ponudb programa. Sredstva iz Pobude za zaposlovanje mladih je Slovenija v celoti namenila ukrepu Prvi izziv, ki ostaja eden od kljuènih ukrepov za spodbujanje zaposlovanja mladih v Vzhodni Sloveniji, ki smo ga pomagale sooblikovati tudi mladinske organizacije.
Tin Kampl, predsednik Mladinskega sveta Slovenije:
»Na podlagi rezultatov izvajanja Jamstva za mlade v Sloveniji v prvih dveh letih in naše ankete o zadovoljstvu mladih s programom, smo na MSS lahko pozitivni kot tudi kritièni do programa. Na eni strani smo bili delno uspešni pri aktivaciji tistih mladih, ki so ravno vstopili na trg dela, medtem ko smo bili na drugi strani manj uspešni pri vkljuèevanju dolgotrajno brezposelnih mladih in tistih, ki so najdlje oddaljeni od trga dela. Upamo, da bomo z ukrepi iz novega programa te probleme uspešno reševali. Naša naloga tako v Sloveniji kot EU je, da program okrepimo finanèno in politièno, saj dokazano prinaša spremembe, ki vendarle še ne dosegajo vseh mladih. Poskrbeti moramo, da bo prinašal kvalitetne vkljuèitve in dolgotrajnejše zaposlitve.
Na MSS verjamemo, da je shema Jamstvo za mlade, kljub vsem pomanjkljivostim, korak v pravo smer, ki na enem mestu združuje ukrepe in programe, ki prispevajo k zaposlovanju in veèanju zaposljivosti mladih, hkrati je program doprinesel k boljšemu sodelovanju med resornimi ministrstvi. Program je po poroèanju Evropske komisije prinesel premike po vsej Evropi, zato prièakujemo, da bo postal kljuèen steber novega Evropskega socialnega modela in del dolgoroène strategije na podroèju zaposlovanja mladih, ki jo Slovenija nujno potrebuje.«
Infografika Prièevanja mladih o programu Jamstvo za mlade
V nadaljnje branje priporoèamo:
|
NE ZAMUDITE
