Diktatura zadovoljstva in delavci v plenicah

sreda, 22. junij 2016 @ 05:02 CEST

Sveta ni težko spremeniti, pravi Alain Badiou. Zadošèa, da je èlovek sreèen. A za to je najprej treba plaèati ceno. In se pouèiti, kako postati sreèen, bi lahko dodal.

Znanstveniki so pred kratkim v Proceedings of the National Academy of Sciences priobèili zanimiv èlanek o vplivu posta na metabolièni sistem, pa tudi na delovanje možganov. In ker ti nenehno komunicirajo z gastrointestinalnim traktom, je èlanek zanimiv tudi kot svojevrstna in zelo uporabna metafora za nekatere druge zadeve iz naših vsakdanjih življenj, ki so preobremenjeni s pohlepom, z grabljenjem, goltanjem, s kopièenjem, z žretjem in nespametnim unièevanjem.

Okoli mene seveda same pametne stvari: pametni telefoni, pametne hiše, pametne kopalke, pametni avtomobili, pametni stroji, pametne naprave. Za stvari mi je bolj ali manj vseeno, pogrešam pa – pametne ljudi.

Poleg nespametnosti obstaja tudi blažena nevednost, ki je mnoštvo.

Živi veliko ljudi, ki jim je preprosto vseeno, kako živijo. Vseeno jim je, kaj jedo, kaj pijejo, kaj delajo, da se le zabavajo, da èas mineva, da so vznemirjeni, zadovoljni, da dogaja. Potem se dogaja neizogibno; številna mlada telesa so že za upokojitev.

Ko si mlad, verjameš, da boš živel veèno, da si preprosto nesmrten. Ne razmišljaš o škodi, ki jo povzroèaš lastnemu telesu in lastni duši. Preprosto ti je vseeno, kot reèeno.

Obstaja diktatura zadovoljstva. Obstaja diktatura 'odgovornega vedenja'. Skorajšnji primer: leta 2013 je v ZDA neki Michael Turner rešil življenje najstnice, ki jo je nekdo napadel z nožem. Danes trgovina, v kateri se je zgodil zloèin, toži Turnerja, ker se je vedel – neodgovorno.

Obstaja debelost in obstaja super debelost. Obstaja odvisnost od hrane. Obstaja odvisnost od pijaèe. Obstaja odvisnost od dela. Obstaja odvisnost od pametnih naprav. Obstaja odvisnost od tablet. Obstaja odvisnost od nakupovanja. Obstaja odvisnost od seksa. Obstaja odvisnost od podob, ki naj bi povedale veè kot tisoè besed, pa veèina od njih ne pove prav nièesar.

Zelo malo je odvisnosti od – pameti. In od besed. Po dveh stoletjih od razsvetljenstva je odvisnosti od vraževerja veè kot pred razsvetljenstvom.

Nekateri ljudje pojedo dovolj zase in še za dva druga èloveka. Postarajo se, ko so še mladi. Spet drugim nenehno govorijo, da vse raste, da je prav, da vse raste, da mora vse rasti, da bo vse raslo, da naj verjamejo v rast in napredek in razvoj in kopièenje in bogatenje in razsipavanje z energijo. Kot da ne obstaja jutri.

Obstaja odvisnost od rasti vsega in od iluzije, da je energije neskonèno, brezmejno veliko.

Kljub temu – ali pa prav zaradi tega – obstaja veliko depresije. Obstaja odvisnost od antidepresivov. Obstaja odvisnost od alkohola. Obstaja odvisnost od substanc. Obstaja celo odvisnost od zdravega naèina življenja. Obstaja odvisnost od egocentriènosti. Obstaja odvisnost od 'dela na sebi'. Obstaja odvisnost od narcizma in patološkega narcizma.

Obstaja odvisnost od kopièenja vsega.

Obstaja odvisnost od seksa in denarja. Obstaja odvisnost od spreminjanja Ĺľivljenja, ki se nikoli ne spremeni. Obstaja odvisnost od odvisnosti.

Obstaja odvisnost od lenobe. Obstaja odvisnost od dejavnosti. Obstaja odvisnost od nakupovanja. Obstaja odvisnost od avtoritet. Obstaja odvisnost od oblasti. Obstaja odvisnost od tega, kar povedo 'drugi'. Obstaja odvisnost od mnenj.

Obstaja tiranija mnenj.

Obstaja odvisnost od JJ-ja, ki se mu sicer izteka èas.

Obstaja odvisnost od moèi in oblasti. Obstaja odvisnost od staranja in obstaja odvisnost od umiranja.

Noam Chomsky v knjigi z naslovom Who Rules the World? zastavlja tole preprosto vprašanje:kako se lahko danes kdo èudi, da polovica volivcev ne hodi na volitve, èe pa je oèitno, da ne hodijo zaradi tega, kar imenujemo economic elite domination (prevlada gospodarskih elit) in the decline of democracy (zaton demokracije)?

Obstaja odvisnost od gospodarskih in finanènih elit ter obstaja odvisnost od zatona demokracije. Obstaja odvisnost od mednarodnega biznisa. Obstaja odvisnost od teh, ki vladajo svetu. Obstaja odvisnost od mobiliziranja kapitala. Obstaja odvisnost od investitorjev. Obstaja odvisnost od bank. Obstaja odvisnost od ideje, da neèesa ne moreš dobiti in da je zato najbolje živeti, kot da ne obstaja jutri.

Nekateri delavci morajo nositi plenice. Ne smejo na stranišèe. Bi vzelo preveè èasa. Na stranišèu si sicer nekaj sekund, morda kako minuto. In še to je preveè. Je natanko tako, kot je pisal Marx: kapitalisti bi najraje videli, da živijo delavci od zraka in delajo 24/7.

Joseph Stiglitz, ta nenavadni Nobelov nagrajenec za ekonomijo, pa trdi, da živimo v novem svetu, v novem èasu. Ki seveda terja novega èloveka. Tudi Hitler ga je terjal.

Za kaj gre? Za monopole. Za gigantske monopole. Aktualni primer: Bayer bi kupil Monsanto. Potem bi bili korporaciji zdruĹľeni v eno. In letno bi ta ena sama korporacija obrnila na desetine milijard evrov. Elite bi imele od tega velikanske profite.

Nekateri delavci pa bodo še naprej nosili plenice. Kakor dojenèki. Ko jih bo pritisnilo, se bodo preprosto podelali v plenice.

Ekstremnim oblikam neenakosti se pridružujejo ekstremne oblike poniževanja ljudi. Gospodarstva se sicer nikamor ne premaknejo, ker se ne morejo, saj je Marx, ki ga trmasti ekonomisti ne berejo, dokazal, zakaj se ne morejo, toda obstaja tudi odvisnost od zniževanja stroškov, zaradi èesar morajo nekateri delavci nositi plenice.

Delavci so namreè strošek. Ljudje, kar delavci vsekakor so, so zgolj strošek. Ta mora biti èim nižji, pa èe vse skupaj propade.

Vse skupaj tudi zares propada. Tega si nismo izmislili. Propadanje globalne civilizacije ni domislica, temveè je objektivno dejstvo. Ki ga kajpak lahko tajimo.

Obstaja odvisnost od zanikanja dejstev. Obstaja odvisnost od iluzij in fikcij. Dejstva pa so kljub temu neizpodbitna.

Dvanajstega maja letos je bila izmerjena kolièina CO2 v zraku 408.2 ppm. Kolièina metana v zraku narašèa, zlasti nad Arktiko. Izmerjene kolièine: 2578 ppb. Petnajstega maja leto je bila površina arktiènega ledu natanko 11.262.361 km2, kar je veè kot milijon kvadratnih kilometrov manj kot v primerljivih preteklih obdobjih. V obdobju od novembra 2015 do aprila letos je bila globalna temperatura nad kopnim in oceani za 1,48 °C višja kot v èasu med letoma 1890 in 1910. Samo nad kopnim pa je bila višja za 1,99°C. Dnevna temperatura zraka v indijskem mestu New Delhi se zadnjih nekaj tednov nikoli ni spustila pod 40°C. Na meji med Indijo in Pakistanom so ponekod temperature zraka dosegle tudi 52°C, poletje pa se še niti približno ni zaèelo.

Kdor zna razlagati naštete številke, se gotovo drži za glavo. In jutri bodo številke še bolj dramatiène. Vse bo raslo tudi na tem podroèju.

Mainstream mediji o teh številkah ne poroèajo in tudi ne bodo.

Nekateri kljub vsemu govorijo kar o potrebi po reševanju planeta. Toda ta je tukaj že nekaj milijard let in bo še nekaj milijard let. Preživel je katastrofe, ki si jih ne moremo niti predstavljati. Le ljudje so tukaj kratek èas in lahko unièijo – sami sebe. Planeta ne morejo unièiti, ker je preprosto prevelik. Sebe oèitno lahko.

Dušan Rutar

Vir: za-misli.si

0 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Diktatura-Zadovoljstvo-Delavci