NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

torek 25-sep
  • Posvet o slovenskem uresničevanju trajnostnih razvojnih ciljev
  • Festival fotografije Maribor

  • sreda 26-sep
  • Kaj je dober spominek?

  • četrtek 27-sep
  • DEKD 2018: Ure pravljic - Furman in gostilničar

  • petek 28-sep
  • Celostni vikend odklop z dr. Tatjano Trajkovsko
  • Preplesavanje Društva Vrtnica

  • sobota 29-sep
  • DEKD 2018: Delavnica obnove in gradnje suhih zidov

  • nedelja 30-sep
  • Natečaj Ob negotovi uri

  • ponedeljek 01-okt
  • Gledališče Makarenko na obisku pri vas

  • torek 02-okt
  • Modro brati in kramljati

  • sreda 03-okt
  • DEKD 2018: Svobodne duše in kultura

  • četrtek 04-okt
  • Živa odkriva

  • petek 05-okt
  • Mesec kraške kuhinje

  • sobota 06-okt
  • XIX. Art market Ljubljana 2018 / BREG Ljubljana
  • Bruno Gröning - Zdravniško predavanje v Ljubljani in Kranju

  • nedelja 07-okt
  • Festival kraška gmajna: predstavitev Zavoda Krasen

  • ponedeljek 08-okt
  • Predvajanje kitajskega filma in okrogla miza

  • torek 09-okt
  • Festival kraška gmajna

  • sreda 10-okt
  • Ustvarjalnica sreče

  • četrtek 11-okt
  • Miha Šalehar in Petra Greiner

  • petek 12-okt
  • Brezp. sprehod: Iz totih povedk z Elvisom in Vesno

  • sobota 13-okt
  • Ostrog in Črna gora malo drugače

  • nedelja 14-okt
  • Koncert ob izidu albuma Uspavanka v meni

  • ponedeljek 15-okt
  • Brezplačen sprehod: Odtisni mesto z Majo

  • torek 16-okt
  • Vodstvo po razstavi Zavedanje motrečega očesa

  • sreda 17-okt
  • AAMI predstavitev / 2. ART Expo Ljubljana

  • petek 19-okt
  • Srečanje z Bracom v Opatiji

  • sobota 20-okt
  • Srečanje z Bracom v Opatiji

  • nedelja 21-okt
  • Srečanje z Bracom v Ljubljani

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Ali je eksistencialni strah lahko del socialne države?   
    sobota, 21. oktober 2017 @ 11:30 CEST
    Uporabnik: Sonce

    Varuh človekovih pravic RS (Varuh) že od začetkov svojega delovanja opaža pospešeno razslojevanje družbe. Še posebej je pozoren na razmere, v katerih živijo skupine na robu. Srečujemo se z argumenti in podatki, ki nas prepričujejo, da smo socialna država, v kateri tudi posamezniki živijo čedalje boljše, hkrati pa prejemamo pobude, v katerih nas obupani prosijo, naj jim zagotovimo streho nad glavo ali topel obrok.

    Revščina je tesno povezana s kršitvami človekovih pravic, največkrat na področju socialnega varstva, izobraževanja, zdravstva, predvsem pa se ob obravnavi pojavov revščine zastavlja vprašanje, v kakšni meri je Slovenija socialna država, kot je to deklarirano v 2. členu naše ustave.

    Varuh ne vodi posebnih evidenc ali zbirk podatkov, iz prejetih pobud pa ugotavlja,  da je vse več  revnih starejših ljudi, ki živijo sami, z nizko pokojnino, vse več pa je tudi mladih, ki odraščajo v materialno prikrajšanem ter socialno izključenem okolju in nimajo enakih možnosti za razvoj kot njihovi vrstniki (imajo manj spodbud in opore, so manj samozavestni in socialno pogosto slabše opremljeni, imajo manj možnosti za osebnostni razvoj, težje pridobijo ustrezno izobrazbo, se slabše vključujejo v družbo in imajo manj možnosti za zaposlitev). Vse preveč je bolnih in invalidnih, ki nimajo enakih možnosti za preživetje, preveč je samskih gospodinjstev in enostarševskih družin, ki živijo na robu revščine ali pod njim.

    Država mora več pozornosti nameniti ustrezni stanovanjski politiki. Ne smemo dovoliti, da bi ljudje zaradi eksistencialnih težav pristali na cesti celo skupaj z družinami, sploh pa ne zaradi dolgov v vrednosti drobiža. Vedno je mogoče najti rešitev, da se razmere socialno ogroženim ne poslabšajo še bolj.

    Nedopustno je, da zaposleni  niso dostojno plačani, da bi lahko zagotovili sebi in svojim družinam človeka vredno življenje. Prav tako je nedopustno, da posamezni delodajalci za pošteno opravljeno delo zaposlenim ne poravnajo vseh prispevkov in jih s tem prikrajšajo za določene pravice. Takšna ravnanja so nezakonita in moralno zavržna.

    Nujno je ohraniti javno zdravstvo in tako tudi osebam z manj ali nič sredstev, kamor spadajo tudi zdravstveno najbolj ogroženi starejši, omogočiti dostop do zdravstvenih storitev. Tudi javno šolstvo je pogoj, da imajo deprivilegirani vsaj nekaj možnosti zaživeti bolje od svojih staršev.

    S skrbjo za prebivalce tudi na robu bi zmanjšali tveganje za družbeno odklonske pojave, kot so alkoholizem, odvisnost od prepovedanih drog, samomori, problemi v duševnem zdravju in zdravju nasploh in so lahko generator nasilja, tako v družinskem, delovnem kot v splošnem družbenem okolju. Država bi majhnim vložkom skrbi imela velike donose na družbeni ravni. Zadovoljen človek premika gore. Zato je treba oblikovati nacionalno strategijo za odpravo revščine, njenih pojavnih oblikah ter o ravnanju s tistimi, ki se znajdejo v revščini.

    Izstop iz revščine, zlasti tiste dolgotrajne, zahteva več priložnosti in več možnosti. Zato je treba pristopiti k deregulaciji sistema blaginje in zagotoviti bistveno višjo raven socialnega minimuma. Nujni so novi sistemski pristopi, ki bi omogočili strukturne spremembe in odpravo neenakosti. Le tako bi lahko preprečili revščino ter posamezniku zagotovili dostojanstvo. Ti pristopi morajo  zagotoviti, da številni, najbolj ranljivi člani naše družbe ne ostanejo zunaj sistema, sami in nemočni. Izkoristiti moramo gospodarsko rast, ki omogoča boljšo in bolj uravnoteženo porazdelitev bremen.

    Javno objavljene informacije o načrtovanem znižanju sredstev državnega proračuna za socialne pomoči bi morali pristojni organi nemudoma in s pravilnimi podatki demantirati oziroma pojasniti razloge za znižanje. Različne dezinformacije o višinah socialnih transferjev in o njihovih prejemnikih ne spodbujajo zaupanja v socialno in pravno državo. Varuh podpira vsa prizadevanja, da se javna sredstva porabljajo pregledno in v skladu zakonsko določenim namenom, vendar pa je pri objavi podatkov treba še posebej paziti, da se s tem ne poseže v dostojanstvo ljudi, ki jim revščina omejuje boljše življenje.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Sonce
  • Več s področja * sociala

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/Socialna-Drzava-Eksistencialni-Strah

    No trackback comments for this entry.
    Ali je eksistencialni strah lahko del socialne države? | 1 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Ali je eksistencialni strah lahko del socialne države?

    Prispeval/a: AnaH dne ponedeljek, 23. oktober 2017 @ 09:42 CEST
    Že pred 40-imi leti je bilo napovedano izginotje srednjega sloja svetovnega prebivalstva, kar je prišlo do mojih ušes in zavesti pred 20-imi leti. Pa so redki vzeli resno svarila, kam gre ta svet, kako dovolimo izkoriščanje ali tudi sami uničujemo druge.

    Vsakdo naj pri sebi najde, kje sodeluje pri vse večji nepravičnosti, sicer bo tudi sam padel na dno.



    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2018 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,75 seconds