NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

sobota 06-jun
  • Kraljevska ponudba knjig, zgoščenk, izdelkov

  • nedelja 07-jun
  • Mesto bere ... zgodbe iz Avstralije in Oceanije (2019-2020)

  • ponedeljek 08-jun
  • E-knjige Biblos za vse!

  • torek 09-jun
  • Likovna delavnica z naslovom DREVO

  • sreda 10-jun
  • 30.000 brezplačnih filmov na MKLJ Kanopy

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Človeškost in projekcije Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 18. julij 2004 @ 06:06 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebe

    Bernarda Pavko Prava

    Na zadnjo stran Marije Magdalene, Potovanje v svetost ženske, ki Jaz sem, sem pred dobrim letom zelo zavestno zapisala: "Vse (moje) sence so relativne. Nobena moja slabost v resnici ne opisuje tega, kar jaz sem. Samo človek sem."

    Zelo zavestno pomeni, da sem vedela, da bo življenje po tej moji izbiri pospešilo dogajanje in me preizkušalo, koliko sem resnična, če res sem zvesta sebi. Vedela sem, da bom lep čas skušana biti človek. potem sem v življenju in pri delu ugotavljala, da se ljudje bojijo biti ljudje, posebej ta "duhovni". (Lahko da) mislijo o srcu in ne vedno srčno, prav izdajalska pa so tu in tam že besede, kaj šele dejanja. In to je prostor, poln daril, za vse udeležene - če se ne bojiš biti človek.

    Pred leti so me v treh mesecih glasno okritizirale tri ženske. Da sem vzvišena in da jo ne pustim do besede, je rekla prva, da sem hladna, je ocenila druga, da me težko prenašajo pa je po jeznem plazu obtožb zaključila tretja (slučajno sorodnica). Skupna značilnost vseh treh je bila, da so se v svoji oceni naslonile še na druge, menda istomisleče ljudi. Dve sta rekli: Pa tega ne mislim samo jaz, tretja pa je takoj uporabila množino. Očitno same sebi niso (bile) zadostna avtoriteta. In kje so tu darila?

    Beri dalje (928 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Spoznaj svoj notranje – zunanji življenjski raj Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 17. julij 2004 @ 06:55 CEST
    Uporabnik: stojči

    * Zgodbe iz sebeVse tvoje laži izvirajo iz tvoje glave,

    kakor vsa tvoja resnica izvira iz tvojega srca.

    Vse tvoje vojne se začenjajo v tvoji glavi

    in vsak tvoj mir se vedno začne v tvojem srcu.

    Vsaka tvoja ljubezen se začne v tvojem srcu

    in vsaka tvoja ljubezen se konča v tvoji glavi.

    Vsako tvoje veselje, se prične v tvojem srcu

    in vsaka tvoja žalost se prične v tvoji glavi,

    kajti tvoja žalost je le tvoj pretekli spomin.

    Beri dalje (153 besed) 6 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 07.18.04 @ 15:07 z Tatjana Malec 
    | More

    Odlaganja in izogibanja Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 17. julij 2004 @ 06:09 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebe

    Bernarda Pavko Prava

    Na zdravljenje Svaha iniciacije je prišla mlada ženska, mi skočila naravnost v srce in se tam sprehajala tri dni. Samosvoja, vesela in odkrita ženska zdrave pameti, v stalnem svojem izrazu brez kompromitiranja tega, kar je. Taki ljudje so mi posebej všeč. Res pa je bila v neobičajni energijski godlji, za katero verjamem, da ji najbolj pomaga tridnevna energijska obravnava. V svojem energijskem polju je namreč imela demone, precej močne energije najnižjih vibracij.

    Prvi dan je zamudila 15 minut, govorila kot dež in s seboj ni imela dovolj denarja.

    Naslednji dan je z zamudo 20 minut poklicala, da pride čez 20 minut, kar se je zgodilo s skupno zamudo 90 minut in tudi ni imela dovolj denarja. Vprašanja so kar kipela iz nje, kar je krasno na delavnici, na mizo pa ne paše najbolj, ampak pred seboj sem imela otroški pogled, ki živi vse dele sebe, zalogo veselja, ki sem ji želela pomagat, da bo zaživela vulkan svetle resnice, kar ta ženska po mojih občutkih je. Ni mi jo bilo težko sprejeti v vseh teh njenih posebnostih. Moja edina meja, ki sem se jo zavedla je bila, da sem jo dosledno vikala, ko običajno hitro preidem na "ti".

    Tretjič sem jo izjemoma naročila na dan v tednu, ki je moja nedelja, in s petnajstminutno zamudo je poklicala, da jo ne bo, in potem čez pet minut javila, da prihaja.

    Ste slabe volje? me je vprašala na koncu z bankovcema v roki, ko nisem imela tisočakov, da bi poračunali. In moj drob je rekel, da zdaj je pa dovolj.

    Beri dalje (845 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Korenine prihodnosti - Marija Magdalena (15. del) Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 15. julij 2004 @ 06:53 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebe

    Bernarda Pavko Prava:
    Marija Magdalena, Potovanje v svetost ženske, ki Jaz sem VIII./IX. (1. del)


    Ko sem avgusta odhajala na zabavnejši del dopusta v Ankaran, sem bila še vedno šibka. Prav potrudila sem se pospraviti stanovanje in oprati avto.Takoj ko sem parkirala pod blokom, pa sem prišla do izjemne žilavosti. Znosila sem v stanovanje goro prtljage ter posesala in po svoje razporedila pohištvo. Čudeži energije in motivacije, česa podobnega še nisem doživela. Burja je pihala, kot da bo vse odnesla, in pozno v noč sem sedela v zavetju balkona in se prvič pogovarjala s hrastom. Odgovarjal mi je z energijami veselja in sprejemanja in moči in ravnotežja. Zahvalila sem se mu za vsa zdravljenja zadnjih 23 let in prosila, da sprejme moja neravnotežja in mi da svojo stabilnost in moč, da zaživim najboljše v sebi.

    Pojedla sem kakih 10 napolitank, kar je za moje telo ogromno. Zelo slabo sem spala in sanjala o močnih krčih v mečih, ki so se spremenili v resnico. Zbudila sem se v močnih bolečinah in krčev nisem mogla odpraviti z gibanjem stopal niti z masažo. Vse hujši so postajali, res hudi krči so bili. Kot da me je močna energija zagrabila v meča in vpila: Kaj počneš, trapa! Mukoma sem se začela premikati po stanovanju, dokler krči niso minili. Ufa! Ta je bila pa močna. V svojem energijskem polju sem določila znano pekočo energijo. Najprej samo zgoraj pri glavi, kasneje se je okrepila in razširila še na spodnje čakre. No, pa res vsakič doživim nekaj novega. Nekaj me je dobro prijelo v svoje kremplje. Čutila sem šibko srce in bolel me je prsni koš. Zaradi tistih nekaj zanič napolitank! Ko bi se vsaj najedla česa konkretnega…

    Beri dalje (5.609 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Si se kdaj vprašal? Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 14. julij 2004 @ 06:01 CEST
    Uporabnik: arlena

    * Zgodbe iz sebeSi se kdaj vprašal ali sije sonce nate,
    ali si občutil,
    da je tu le zate...
    si kdaj?
    se boš kdaj?

    Si mogoče kdaj občutil toplino človeka - v sebi
    ne le ob sebi...mogoče hrepeniš po le-tem
    si kdaj? boš kdaj?

    Si si kdaj upal občutiti ljubezen in iskreno reči
    rad te imam...
    si kdaj?
    boš kdaj?

    Beri dalje (43 besed) 4 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 07.15.04 @ 15:00 z Tatjana Malec 
    | More

    Duh mrtve gospe me je zagrabil za goltanec Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 13. julij 2004 @ 06:19 CEST
    Uporabnik: stojči

    * Zgodbe iz sebe S prijatelji smo pred nekaj leti na nek oblačen dan
    slučajno šli mimo piranskega pokopališča
    in slučajno zavili še malo tja
    in si ogledali tamkajšnje grobove in nagrobne napise.

    Nekateri od nagrobnih napisov so bili tudi osladni.

    V glavo mi je šinila ideja,
    da bi nekaj od teh osladnih napisov tudi na glas prebral
    in to na čimbolj smešen način
    in s tem prijatelje spravil v dobro voljo.

    Medtem ko sem to počel, me je neka neznana sila zagrabila za goltanec,
    da nisem mogel niti govoriti in sem komaj še dihal.

    Ta sila me je sicer hitro spustila, sam pa sem se spomnil,
    da smo na pokopališču in da je ipak lepo mrtvim izkazati vse spoštovanje.

    Ker sem vedel, da sem s svojim obnašanjem moral nekoga zmotiti,
    sem odšel proti mrliški vežici pred katero je bilo nekaj starejših ljudi,
    v njej pa je v krsti ležala neka drobna stara gospa.

    »Aha to ste bili vi«, sem si potihoma rekel in se ji opravičil,
    nakar smo vsi skupaj s prijatelji odšli s pokopališča.

    Beri dalje (378 besed) 29 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 07.17.04 @ 23:29 z Tatjana Malec 
    | More

    Tvoja cerkvica, cerkvice, cerkev Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 11. julij 2004 @ 06:16 CEST
    Uporabnik: stojči

    * Zgodbe iz sebeJe cerkev,
    samo zložen kamen na kamen,
    ali nekaj več?
    Seveda je lahko tudi nekaj več.
    Vanj so ljudje stoletja polagali
    svoje dvome, upe in prošnje.
    Zdaj, če ti znotraj sebe ne čutiš,
    da je tudi tvoje telo,
    ena sama mala cerkev,
    tvojega čutečega srca,
    in da je tudi tvoje srce,
    ena sama mala cerkev tvojega čutečega Boga,
    potem boš bolj težko začutil,
    ta zložen vibrirajoči kamen upanja.
    Cerkev z njenimi predstavniki,
    pa že stoletja dela eno samo malo napako:
    Vsi namalani svetniki in kipi,
    kakor njihovi živi predstavniki,
    ki se v njej obračajo na Boga,
    pa namesto v srce,
    raje gledajo kar v cerkveni strop, ali nebo.
    Je pač lažje tako.


    stojči Stojan Svet

    6 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 07.11.04 @ 22:05 z Tatjana Malec 
    | More

    Martinina zgodba Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 11. julij 2004 @ 06:16 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebeMartina se je rodila v kmečki družini. Imela je še dve mlajši sestri. Živela je preprosto življenje na kmetiji. Oče in mama sta skrbela za kmetijo in obenem imela še gostilno, kar je bilo za čas 2. svetovne vojne zelo napredno. Igranja z igračkami je bilo bolj malo, saj je kot najstarejša hči morala že kmalu poprijeti za kmečka opravila. Kot najstarejša hči je morala ostati na kmetiji, ostali dve sestri pa sta odšli na šolanje v Ljubljano, kjer sta danes gospe. Starša sta ji kmalu umrla, oba sta zbolela za možgansko kap, tako, da se je morala sama spoprijeti z delom na kmetiji.

    Delati je morala na polju, v hlevu, na travnikih in v vinogradih. Sama je bila za vse. Začela se je spraševati, zakaj tudi nje starši niso poslali v šolo tako kot njeni mlajši sestri, saj si je želela postati trgovka. Z njo je živela tudi teta, ki z njo ni bila v sorodu, bila pa je že na gruntu njenih staršev. Ta teta je skrbela za kuhinjo, za prašiče in kokoši.

    Beri dalje (1.008 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Skoraj basen... Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 10. julij 2004 @ 07:45 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebeJe bil en gozd. Tak...eni pravijo da velik, spet drugi da niti ne. Lep, kot je lahko lep mešan, še kar zdrav gozd, čudovit skratka. Če bi kdo štel drevesa, bi ugotovil, da za malenkost prevladujejo iglavci, pa jih ni.

    V gozdu so živele živali, kar precej njih, raznorazne, tudi ptice. So se družile med seboj, razen s pticami, ki so več ali manj letale okrog in tudi drugod. So se pogovarjale med seboj o strašansko pomembnih in nepomembnih dogodah in prigodah, razen s pticami, katerih ščebet in pesem je bila njim preveč nerazumljiva, dasiravno lepa.

    Vsem živalim tega gozda je bilo skupno, da nobena od njih ni še nikoli stopila iz gozda, niti ni prišla do njegovega roba, razen ptic seveda, ki so letale okrog in drugod in povsod. Kadar se niso hranile, jim je bila priljubljena zabava, razpravljanje o razsežnostih gozda in vsega nasploh, razen ptic seveda, ki so letale okrog in drugod in povsod. Nekatere so trdile, da je gozd neskončen, spet druge, da je končen, tretje da je za gozdom še en gozd, četrte, da je za gozdom nekaj drugega, a ker ničesar, razen gozda niso poznale, niso vedele kaj. Nekatere so trdile, da so prisluhnile ječanju dreves v viharju, druge so bile prepričane v izpovednost poslavljanja dneva, tretje je vodila mehkoba koraka v vedno vlažnem mahu, spet ene nekaj ostalega. Razprave so bile burne, dokazovanja silovita, včasih so se malo steple, tudi žrle med seboj, vmes so prisluhnile ščebetu in pesmi ptic, ki so letale okrog in drugod in povsod, in se strinjale, da lepo ščebečejo in pesem je tudi lepa. In živali so bile nadvse zadovoljne.

    Beri dalje (136 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Življenjska pot se nadaljuje Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 9. julij 2004 @ 06:42 CEST
    Uporabnik: titanic

    * Zgodbe iz sebeKadar govorimo o sebi, pomeni to nekaj drugega, kot če govorimo o izkušnji, ki jo je doživela naša prijateljica ali znanka. Opis še enkrat doživimo in dodamo občutke za katere vemo le mi, saj smo jih sami doživeli. Lahko nam nekdo pove kaj je doživel in mi to povemo naprej, ampak nikoli ne moremo povedati tako, kot je oseba povedala sama, katera je to doživela. So pa tudi besede včasih preskromne, da bi se dalo z njimi opisati resnično doživetje. Simboli s katerimi so vsem poznani želimo prikazati drugemu, da občuti in razume to, kar občutimo in razumemo sami. To pa je pogosto težko in informacija lahko postane netočna ali popačena.

    Pot življenja po kateri hodim in sem jo opisovala tako v člankih kot tudi v pesmih, svoja doživljanja s pomočjo primerjanj ceste, dreves, poti, trpljenja ob bolečini in zaupanja ob pomoči božje roke, bi rada nadaljevala. Želim, da občutite, kaj želim prikazati, saj smo vsi nekje na taki ali podobni poti.

    Beri dalje (596 besed) 5 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 07.22.04 @ 08:38 z arlena 
    | More

    Pri »švercu« mi je pomagal Bog Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 8. julij 2004 @ 06:20 CEST
    Uporabnik: stojči

    * Zgodbe iz sebe Pet let sem v ansamblu pel in igral in si večino zaslužka dajal na stran, da bi si lahko kupil ozvočenje, ki je bilo takrat za naše razmere še neznansko drago, nekaj tisoč dolarjev.

    Denarja je bilo komaj dovolj za opremo, zmanjkalo pa ga je za del opreme za carino, to pa sta bila dva zvočnika in nekaj mikrofonov.

    Zdaj kaj storiti.

    Po opremo je bilo treba takoj oditi v Avstrijo, kamor me je odpeljala moja mama.

    Ker nisem dobil nikogar, ki bi mi denar lahko posodil,
    sem se odločil, da del opreme kar »prešvercam.«

    Ko sva z mamo na carini v Šentilju plačala carino za del opreme,
    se je carinikom zazdelo,
    da je v avtu še nekaj več neprijavljene robe,
    zato so nama ukazali naj zapeljeva v stran,
    da bodo pregledali avto.

    Beri dalje (353 besed) 8 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 07.09.04 @ 20:45 z stane 
    | More

    Korenine prihodnosti - Marija Magdalena (14. del) Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 8. julij 2004 @ 06:16 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Bernarda Pavko Prava:
    Marija Magdalena, Potovanje v svetost ženske, ki Jaz sem VII./VIII. (1. del)


    Ko sem se sama peljala v Koper, me je presenetilo, da mi je vožnja napor, vendar se nisem obrnila nazaj. Namenjena sem bila v lekarno in na tržnico in ta projekt je terjal drugačno osredotočenost kot večerno sprehajanje do obale in nazaj. Na pomoč sem poklicala angela moči in odpornosti Boga. Ko sem hodila, pa sem zavestno dihala in se osredotočala na vsak korak posebej. Pazila sem še na to, da sem se ogibala ljudem, da me kdo ne sune, kar bi pomenilo - podre na tla. Kupila sem steklenico korenčkovega soka in več stekleničk ricinusa za oblaganje dojk in črevesja, sladko korenje, prelepo svečo in živo rumeno majico. Rumena barva - veselje in razširjanje! Pravo bogastvo nakupa. Samo, kdo ga bo prinesel do avta?

    Beri dalje (5.409 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Striptiz vs. katarji = očiščenje Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 6. julij 2004 @ 05:55 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebe

    Bernarda Pavko Prava

    Fizično srečanje z delfini me je prestavilo v prostor novih občutkov, miru, varnosti in zaupanja. Po prihodu domov sem ure in ure samo strmela v fotografije in čutila... - novo. Ne da bi se prej zavedla, sem na steno pred katero pišem, nalepila same fotografije morja in z interneta natisnjene kite. Morje pred nevihto, jutranje sivo morje, Bimini iz zraka, hidroplan, delfini v vodi pod mano. Pa glava kita, njegovi glasovi s cedeja in skupina delfinov, ki stojijo v vodi. Dihanje, občutki, solze, nekaj dni zapored. Moje naostrene in preobražajoče se čute je potrjevalo špičasto zvonenje v moji koži, ki je spremljalo sipanje briketov v sklede sosedovih psov. Na krajša obdobja sem vibrirala. Ljudje, ki sem jih vodila v Jolijevo meditacijo Mir modrine, so duha Delfina zelo močno začutili. Varno sem se počutila. V vse to mi ni najbolj pasala Ulina delavnica, ampak tako je bilo domenjeno.

    Nekaj dni pred odhodom na Bimini sem v polnočnem miru banje, polne slane vode, dobila navdih za delavnico Čarovnik iz Oza in za delavnico Zapeljevanje in osnove striptiza. Drugo delavnico bi malo težko imela jaz, z njo pa bi se prav lahko zabavala Ula, ki je ravno končala delavnico Osvobajanje od sebe, in je striptizeta v Italiji. Organizirala ji bom delavnico pri meni, sem začutila. Naslednji dan se je seveda pojavila senca dvoma, ampak Nuša je bila navdušena.
    Super, ženske to rabimo, gotovo bom prišla.
    !? Ta je najboljša, res. Na moje delavnice ljuba hči ne pride, jih kar po svoje živi, nad osnovami striptiza je pa navdušena. Jasen znak, da je delavnica višji namen.
    A se zafrkavaš?, je vprašala presnečena Ula, ki je prišla na tečaj zdravljenja Svaha. Kaj bom pa delala?
    Pojma nimam, sem rekla, vodila te bo Svetloba, zaupaj. Za zdravljenje ženske gre, za delavnico. In določili sva datum.

    Beri dalje (2.065 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 07.06.04 @ 10:53 z Miran Zupančič 
    | More

    Hrepeneče-izpolnjen slap Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 6. julij 2004 @ 04:15 CEST
    Uporabnik: stojči

    * Zgodbe iz sebeHrepeneče-izpolnjen slap

    Dokler se ti nekaj,
    o tebi samo zdi,
    to še vedno nisi ti.
    Poglej se v svoj dih,
    poslušaj njegov šepet,
    začuti in okušaj,
    ponotranjenost srca.
    Praviš, da tega ne znaš?
    Samo žeja spoznanja,
    te popelje na ta,
    tvoj notranji,
    hrepeneče-izpolnjen slap.

    stojči Stojan Svet

    4 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 07.09.04 @ 11:08 z stojči 
    | More

    O navodilih za uporabo... Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 4. julij 2004 @ 06:42 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebeSva imela z mlajšim sinom /20 let/ eno tako jako razgibano debato na temo verske nestrpnosti. Niti se ne spomnim, kaj je bil povod, niti ni pomembno pravzaprav. Aja, kao islam nevarnost za zahodno civilizacijo, pa terorizem kao odgovor na amerikanarsko kavbojščino, pa tko.

    Skratka, sin je trdil, da bo zahodna srenja uničila drugo ali druge civilizacije, če ne bo obratno. In je navedel kot primer, kako krščanstvo že dve tisočletji uničuje (križarske vojne, pa inkvizicija, pa še kaj). In je rekel, da je kriva vera in da je Jezus, kot avtor, pač glavni krivec za poboje silnih ljudi in ljudstev.

    In ker sem razumel njegovo razmišljanje kot beg pred odgovornostjo za svoja dejanja, sem bil zelo osebno zainteresiran, da mu predstavim razliko med vero in njeno institucijo.

    Saj me je fant razumel, o vem, a me je prisilil, da sem iz razlage, kako vera ni isto kot njeni glasniki in uporabniki, prešel na navodila za uporabo televizorja in njemu sorodno uporabnih produktov in kako navodila in njihov pisec niso kriva za neugodne posledice, če se jih uporabnik ne drži.


    en_bk

    2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 07.08.04 @ 18:01 z en_bk 
    | More

    V slovo mojemu očku Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 4. julij 2004 @ 06:30 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebeRodila sem se v majhni družini na podeželju. Že od otroštva naprej sem se počutila drugačno, saj sem svet opazovala z drugačnimi očmi kot ostali. Veliko sem opazovala stvari okoli sebe, bila pa sem bolj preplašen otrok, ki je težko govoril o sebi.

    Že kot majhna sem čutila, da bo moja pot naporna, prepredena z nenehnimi iskanji, vzponi in padci preden bom prišla do svojega cilja.

    Po končani gimnaziji sem se odločila za študij sociologije v Ljubljani. V drugem letniku fakultete mi je umrl moj očka na tako nenavaden način, da se še posloviti nisem mogla od njega. Čeprav je od tega že deset let, se še danes spomnim kakšen šok je bil to za mene, saj sem bila še rosno mlada in nisem bila še pripravljena na samostojno pot. Spominjam se, da na pogrebu nisem mogla niti jokati, ker sem bila preveč šokirana, da bi sprejela to dejstvo, da ga ni več fizično ob meni.

    Beri dalje (439 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Ego, veselje in strast Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 3. julij 2004 @ 10:00 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebe

    Bernarda Pavko Prava

    Ko sem res dobre volje, ko mi smeh prihaja sočasno skozi trebuh, prsni koš in grlo, ko pokažem vse zobe in mi krohot spremeni glas, me vso na široko odpre in očitno pritiska skozi vse moje pore, takrat je moja strast do bivanja in mojega bitja očitna. In če je ta doza veselja in strasti zate preveč, je bolje, da se obrneš in greš ali odložiš slušalko. Ker si tega mojega ognja veselja in strasti ne pustim (po)gasiti. Ne več!

    Pred nekaj leti me je presenetila ena od meni dostopnih višjih resnic, namreč - osnovni energiji na oni strani tančice sta veselje in strast. Mislim tančico, ki nas ločuje od Svetlobe, od angelov, od Boga. Tančico, ki zagotavlja dvojnost in otežuje izkušanje enosti na Zemlji in se vsak dan tanjša, pa še vedno deluje. Tančico kot energijsko plast pozabe o tem, za kaj na Zemlji gre in, kdo ljudje v resnici smo. Tančico, ki nam preprečuje prehod Domov, razen takrat, ko je to Namen (karmična pogodba, imenovana smrt), saj bi sicer v stiski množično prestopali in malo verjetno, da bi se bili kmalu pripravljeni vrniti. Drugače povedano - najvišje in najboljše možne energije, ki jih zaenkrat samo slutimo, se jim pa približujemo, obstajajo v veselju in strasti.

    Beri dalje (2.198 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Ti si tvoje vesolje Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 2. julij 2004 @ 05:38 CEST
    Uporabnik: stojči

    * Zgodbe iz sebeTi si tvoje vesolje

    Kakor ima to brezmejno vesolje svojo centralno luč iz katere je vse izšlo,

    ki seveda je tudi oseba,

    tako si tudi ti ta mala kopija Njega, tega vsega vesolja.

    Seveda ta centralna točka človeka ni v tvoji glavi, temveč v tvojem srcu.

    Smisel tvojega bivanja je tudi v tem,

    da se končno že oprimeš te notranje točke

    in v njo in iz nje izhajaš,

    kar vsekakor ni tako lahko,

    ker se jo da oprijeti in objeti izključno s svojim dihom in svojo pozornostjo in nikakor drugače.

    Za to pa je potrebna vsa tvoja iskrenost do samega sebe.

    Beri dalje (1.048 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 07.02.04 @ 10:46 z stojči 
    | More

    Korenine prihodnosti - Marija Magdalena (13. del) Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 1. julij 2004 @ 06:41 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebe

    Bernarda Pavko Prava:
    Marija Magdalena, Potovanje v svetost ženske, ki Jaz sem VII. (1. del)


    Angela Kryon in Mihael govorita o spremembi vibracije, ki je nujna faza v duhovni rasti človeka. Danes vem in razumem in sprejemam to vibriranje s še eno novo predanostjo in zadovoljstvom. Nova vibracija pomeni drugačno širino zavesti, korak naprej v svetlobno telo, pomeni mojo novo stopnjo čistosti. Sprememba vibracije človeškega polja je znak dotika duha, spremembe človeka. Za to je vedno potreben proces, dostikrat izziv. Sprememba vibracije je nekaj, za kar se človek lahko dnevno odloča in koristno je, če se tega zave ob zaključku dneva. Izbira premika vibracije pomeni isto kot odločitev za naslednji korak duše ali odločitev: Tvoja volja je moja volja. Vsaka od teh izbir odpre vrata novemu dogajanju, tudi izzivom. Prehod skozi pa zagotavlja duhovno rast.

    Za spremembo vibracije sem se začela odločati pred leti, samo da nisem vedela za kaj gre. Dnevno sem se odločala: Tvoja volja je moja volja, in to še danes svetujem ljudem, ko delamo na peti čakri. Kaj se tisti dan zgodi je drugo in spet popolnoma individualno, je pa učinkovito. Pred leti premikov vibracije nisem zaznavala, ker še nisem razvila te svoje energijske občutljivosti. Kadar sem izbrala Božjo voljo, sem po pravilu doživela izziv in stres in intenzivno čustvovala; za čiščenja ega je šlo. Včasih je bilo tako močno, da sem si vzela kakšen teden počitka, preden sem naslednjič izbrala izkušnjo volje Boga. Šele kasneje so prišli dnevi, ko se je ta volja začela zame manifestirati kot milost.

    Beri dalje (5.192 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Duhovno bogastvo Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 1. julij 2004 @ 06:37 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebeIšči, vrtaj, sprašuj, uči se, ne verjemi slepo, ker le tako lahko odkrivaš neodkrito...zate.....

    Bo kdo rekel, da je topla voda že odkrita, a ko jo boš ti odkril, boš vedel. Boš ugotovil, ko boš vedel, da duhovnost ni nekaj mističnega, nedoumljivega, pravljičnega, vzhodnjaškega ali zahodnjaškega.

    Konfuzij, moj prijatelj, pravi, da je duhovno bogat ali razvit ali kakršenkoli že človek tisti, ki je spravljen s seboj, srečen s seboj in s tem, kar ga obdaja in dohaja, ki spoštuje človeške vrednote in jih živi /pri čemer sta radovednost in učljivost človeški vrednoti/.


    en_bk

    5 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 07.02.04 @ 22:22 z Tatjana Malec 
    | More

    Domači in družbeni problemi Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 30. junij 2004 @ 06:27 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebe Zadnji vikend preživet pri mami in bratu me je napolnil z novo energijo. Dolgo časa nismo mogli najti skupne točke, saj jaz že deset let živim v Ljubljani, kjer sem študirala in si kasneje našla zaposlitev. Tu sem spoznala veliko novih in zanimivih ljudi, del te svoje miselnosti in odprtosti za duhovno življenje pa sem hotela prenesti tudi na mamo in brata, ki že svoje celo življenje živita v mali vasici na Dolenjskem. Čeprav se imamo vseskozi radi, pa sem bila vedno jaz tista, ki sem se poskušala prilagajati njunemu načinu razmišljanja, težje pa je šlo obratno.

    Majhni nesporazumi so tako tudi v naši družini zrasli do teh meja, ko je bilo treba najti rešitev. Ker pa te ni bilo od nikoder, je vmes posegla usoda...

    Rodila sem se v majhni družini. Moja mama je preživljala mene in brata od rane mladosti. Z očetom nista bila nikoli poročena, temveč sta vedno živela "na koruzi" oziroma mu je dopuščala, da je živel svoje življenje. Moj oče je bil prej že poročen in je imel iz prvega zakona tri otroke. Naše družinske razmere niso bile nikoli urejene. Mama je morala vedno skrbeti za naju z bratom. Vem, da je bila vedno bolj navezana na brata, saj je bil kot majhen zelo bolan in je vso svojo energijo položila njemu v dlan. Že od nekdaj sem se počutila zapostavljeno in odrinjeno. Mogoče sem zato začela opazovati svet okoli sebe drugače kot vsa druga okolica na podeželju. Opazovala sem stvari z drugačnimi očmi, saj sem bila že kot majhna drugačna, bolj tiha, vase zaprta, in sem težko odkrivala svoja čustva. Kasneje sem spoznala, da sem veliko bolj dojemljiva za zunanji svet kot vsi ostali okoli mene.

    Beri dalje (1.746 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Duhovnost in hupanje Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 29. junij 2004 @ 05:55 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebe

    Bernarda Pavko Prava

    Po sredini ceste se mi je bližal avto; obstala sem in mu blendala v temi, je rekla Vesna. In potem sem samo čutila veliko nemoč, ko je zavil naravnost proti meni. Čutila sem, kako je vozniku popolnoma vseeno…

    Opis dogodka je vsakemu od udeležencev delavnice pomagal ozavestiti nov del sebe. Žmiganje z lučmi avtomobila, ko si v življenjski nevarnosti, nemoč… Meni je tukaj nekaj manjkalo, kar privzdignilo me je. Nemoč kar tako, tako kmalu, nemoč brez še kakšne reakcije? Kaj je s tvojimi instinkti? Ne bi morda izbrala česa drugega? In moj drob se je oglasil:

    Kje je hupanje? Zakaj nisi zahupala? Kaj imaš proti hupanju v življenju?

    Človek je navadno tako narejen, da ga "hupanje" moti. Hupanja otrok ne marajo starši in ne učitelji, dostikrat ne sosedje, hupanja ne marajo partnerji, sodelavci in še manj šefi, še prijatelji imajo rajši, če ne delamo valov, če ne gugamo čolna. Mi-se-imamo-radi-in-samo-lepo-miruj vzorec vzbudi občutek krivde in neprimernosti vsakič ko se glasneje postavimo zase. Vendar je Čas. Čas je, da sebe postavim na prvo mesto, čas, da dnevno negujem in skrbim za Svetlobo v meni. Da za Svetlobo v sebi skrbim z vsako mislijo, besedo in dejanjem. To pa tu in tam vključuje hupanje.

    Beri dalje (1.239 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Diana - tako rada bi še nekaj povedala (9) Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 27. junij 2004 @ 06:42 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebe


    Diana - tako rada bi še nekaj povedala (uvod)

    In tudi tole se bo pokazalo: koliko čiste šale si imel in koliko veselja si dal naprej. Koliko si dal od svojih notranjih vrednot, v povezavi z resnico svojega srca in s sočutjem svojega duha - onstran države in rase, onstran religij in meja. To je, kar ima tukaj vrednost in odmev.

    Pravijo, življenje je igra - da, to tudi je. Je igra, in sicer pomembna. Je igra stvarstva - v katerem ti ustvarjaš, kar je zate resnično in ima vrednost in kar doprinaša k resnici in k vrednosti življenja. Ne igra nobene vloge, kolikokrat prideš na zemljo. Jaz sem prišla velikokrat in zelo pogosto sem bila povezana s kraljevino ali sem pa igrala vlogo v njej. Ni težko za to izvedeti - in tudi ni važno. Naslednjič pridem morda kot učiteljica, ker rada učim. V tem življenju nisem postala kraljica. Sem pa kraljica tukaj.

    Nekateri časopisi pišejo, da naj bi bila postala "vstopnica" za 21. stoletje. Vi dragi - vstopnica za koga in za kaj? Vi ste vsak svoje vozno dovoljenje. Lahko to preberete in se zamislite.

    Lahko se jezite na moža, ki to tukaj zapisuje in lahko se jezite na tiste, ki to razširjajo, ali pa lahko priznate njihov pogum in njihovo pripravljenost. Vi lahko mojega duha v tej knjigi zanikate, ali pa razberete moje bistvo v teh vrsticah.

    Beri dalje (827 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

      Hitro iskanje  
    Podrobnejše iskanje
     Aktualno  


     Prijava uporabnika ? 
    :

    :

    Nisi registriran uporabnik? Registrirajte se.
    Si izgubil svoje geslo?
     Pomoč  
    Klikni za pomoč pi registraciji.

     Zanimivo branje  


     Mesečni horoskop  

    Klikni sliko za vstop na mesečni horoskop .

    Klikni za ogled horoskopa

     SLIKA TEDNA  

    Klikni sliko za povečavo.

    Klikni sliko za povečavo.

     Druženje  

    Imaš vprašanje?
    Bi se rad pogovarjal?
    Delil znanje z drugimi?

    Vabimo vas, da obiščete različna področja na forumu svet pogovorov.

    Akutalno doma in globalno
    Osebna in duhovn rast

    Zdravje in prehrana
    Knjige & Filmi & Slike & Glasba
    Ekologija in gaja
    Dodaj svojo idejo za boljši svet
    Kje ti (si) lahko danes pomagamo?


     Na liniji so:  
    Gostje: 21

     Vreme  

    Vreme
    Več o vremenu

     Opisi in navodila  

    * Uredništvo

    Pomoč in navodila za obiskovalce Pozitivk
    * Če prijava ne deluje
    * Kje, kaj in kako na pozitivkah
     
    Predlogi, vprašanja, ideje:

    * Vprašanja za uredništvo
    * Ideje in predlogi za boljše pozitivke

    Navodila za članke in dogodke

    * Navodila za objavo člankov na pozitivkah
    * Navodila za objavo dogodkov na pozitivkah

    Opisi Pozitivk in Sončne pošte

    * O Sončevih pozitivkah
    * Namen in cilji pozitivk
    * Sodelujte pri ustvarjanju
    * O Sončni pošti

    Oglaševanje

    * Oglaševanje na pozitivkah
    * Objava dogodkov

    Pozitivke so ustvarjene v GeekLog 1.4.x!

    Sodelujte z nami pri ustvarjanju najboljšega časopisa v Sloveniji.

    Dobrodošli


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2020 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 4,88 seconds