NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

torek 21-jan
  • Ura pravljic

  • sreda 22-jan
  • Dr. Vojka Bole-Hribovšek: Biti v sozvočju s seboj

  • četrtek 23-jan
  • Ura pravljic: Volk, ki ni hotel hoditi

  • petek 24-jan
  • Knjige v meni puščajo sledi

  • sobota 25-jan
  • Ledena trofeja 2020
  • Mistična Indija - popotovanje
  • Srečanje z Bracom v Kopru

  • nedelja 26-jan
  • Srečanje z Bracom v Ljubljani
  • Vegetarijansko kosilo za zdravje in druženje

  • ponedeljek 27-jan
  • Hidravlika in konstrukterstvo od antike do danes

  • torek 28-jan
  • Gruzija - Katja Jarc

  • sreda 29-jan
  • Srečanje z Bracom v Rogaški Slatini
  • Življenje mest - Črnomelj

  • četrtek 30-jan
  • Ura pravljic: Ko so bili krokarji še pisani

  • petek 31-jan
  • Angleški bralno-debatni krožek

  • sobota 01-feb
  • Damir Avdić, Pravi človek za kapitalizem / Keltika

  • nedelja 02-feb
  • Drsališče Lumpi park

  • ponedeljek 03-feb
  • Igra go

  • torek 04-feb
  • Ura pravljic

  • sreda 05-feb
  • Ura pravljic

  • četrtek 06-feb
  • Stripovska štafeta Miha Ha

  • petek 07-feb
  • Vikend umik v tišino
  • S smučmi po skrivnostni Trnovski planoti

  • sobota 08-feb
  • Ustvarjale delavnice s Polono Kitak

  • nedelja 09-feb
  • Poročni sejem Maribor

  • ponedeljek 10-feb
  • Escape room The Key Ljubljana

  • torek 11-feb
  • Potopisno predavanje: Po poti ribičev

  • sreda 12-feb
  • Skupinski plesi z Vrtnico

  • četrtek 13-feb
  • Ura pravljic

  • petek 14-feb
  • Uvodni trening / boks / olimpijska šola

  • sobota 15-feb
  • Ledena trofeja 2020

  • nedelja 16-feb
  • Voden ogled MPT za seniorje

  • ponedeljek 17-feb
  • Escape room The Game Bled

  • torek 18-feb
  • Bralna čajanka - Sonja Pirman

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    In Angel me je prijel za roko...   
    petek, 23. julij 2004 @ 06:42 CEST
    Uporabnik: arlena

    * Zgodbe iz sebePrijatelj ima vikend na čudovitem kraju s prelepim razgledom, in zadnjič sem šla tja.
    Kot ponavadi sem si vzela čas zase, se vsedla na klopico pod smreko, ter občudovala lepote narave. Zatopila sem se v igro razmišljanja in javljale so se misli, ki se običajno začnejo z: kaj bi bilo, če bi bilo;
    kaj, če ne bi bilo;
    kako bi bilo;
    zakaj...

    Misli so kot male opice skakale iz preteklosti v sedanjost, se projecirale v prihodnjost in ustvarjale razne filme...
    Sem ter tja jih je preglasilo le ptičje petje in mijavkanje male muce, ki se je ovijala okoli mojih nog.
    S priprtimi očmi sem opazovala, kako se mi je približal prijatelj, ter mi ogrnil jopico okoli ramen, rekoč...
    za vsak slučaj, da te ne bo zeblo, ter se tiho umaknil.
    Obšla me je misel: kako pozoren je in kako je to lepo.
    Kako pomembno je, da smo pozorni do sebe, do vseh in drug do drugega, ter kako pogosto prav na to pozabljamo...
    In misel se je razvijala: ja, Arlena, pozornost - prava pozornost - zavedanje, tukaj in zdaj!
    Kaj boš naredila?


    Zaprla sem oči in začela meditirati...
    Občutila sem, da tonem vse globje in globje in naenkrat sem padla v tišino...
    In občutila sem prisotnost nekoga -
    Zaslišala sem glas, ki je dejal: Ne boj se, JAZ sem;
    ko si se rodila, sem bil s teboj, te nežno prijel in položil v materino naročje ... poznaš me od nekdaj...

    In ANGEL me je prijel za roko in dejal: pridi Arlena, pojdiva ...

    Tako sva šla, skozi nekakšno meglico. Vprašala sem ga, kam greva, pa mi je dejal: saj vendar veš, zakaj sprašuješ.
    Joj, a že spet, sem pomislila... potovanje po moji osebnosti... a sem raje molčala.
    Pokrajina se je spremenila in prišla sva na planjavo, kjer je stalo mogočno in široko obzidje...

    Rekla sem negotovo: ANGEL, povej, ali je to mogoče zid mojih želja?
    Prav imaš, mi je odgovoril.
    Vsaka tvoja želja je vtkana v ta zid in te, kot to obzidje, na nek način omejuje.
    Morala boš bolj hoteti in manj želeti in biti bolj pozorna na tukaj in zdaj.
    Ko si povezana s seboj, s svojim Bistvom, si v ENOSTI in takrat veš, da so vse želje brezpredmetne...

    Ja, sem dejala, a kaj, ko prevečkrat pozabljam...

    Veš, je nadaljeval ANGEL, tudi vsa pričakovanja in čustva so tukaj, vsi upi, solze, obup, jeza...
    Ne, ne govori mi več, saj vem vse to, a vendar včasih ne želim vedeti - nočem...

    Razumem te, je dejal; poglej, želje so kakor razbito steklo in hoja po črepinjah včasih hudo boli, mar ne?
    Kako prav imaš, sem zašepetala; včasih si celo večnost ne upam stopiti naprej, ker se bojim bolečine in tako zamujam mnoge priložnosti, ki mi jih ponuja življenje.
    In včasih nočem, da drugi vidijo vse to, ker se potem počutim tako ranljivo in nemočno... in raje betoniram čustva in želje, lažje se mi zdi...

    ANGEL je odvrnil: čustva so kot divje živali, ki so zaprte v temnem prostoru. Če to traja predolgo, ponore in razbijejo hlev. Toda, če jih spustiš na svobodo, se bodo umirile in kmalu mirno začele pasti na travniku.

    Kar spustiš, te bo osvobodilo, za kar se držiš ali kar potlačiš, te bo uničavalo... tako je s tem. Niso važni drugi, važno je, da jih vidiš, prepoznaš, ozavestiš in sprejmeš ti sama. Potem pride do transformacije in zavedanja kdo si ti in lahko z lahkoto prepustiš vse, kar te teži Svetlobi.

    Vodnjak želja je kot vodnjak brez dna in to je res iluzija - blodnjak sveta.
    Povezati Božje in zemeljsko v ENO,
    povezati telo in dušo,
    povezati um in srce,
    biti Zavesten... to je edina prava želja in hotenje.
    Prava Ljubezen spreminja dušo in čustva so le govorica BOGA.
    Če se tega zavedaš, potem to ni slabost, temveč tvoja notranja moč in možnost zavestne izbire, je zaključil.

    In šla sva dalje, v tišini...

    Pokrajina se je spreminjala v skalnato sotesko, v kateri je bučal velik razpenjen hudournik. Vse je bilo pusto in mračno.
    Prestrašila sem se in dejala: joj , ali res obstaja tudi to, pa saj je kot v peklu...
    Ja, je dejal; v vsaki osebnosti obstajajo taki in drugačni kraji, menjavajo se vrhovi in doline, prepadi, jame brez dna in čudoviti predeli, polni miru in tišine...

    Ali veš, kaj to pomeni ?
    Slutila sem...
    Dopolnil me je; vidiš ta kraj simbolizira moč tvojega upiranja, tvojo borbo s seboj in svetom, nerazumevanje, nesprejemanje Bistva. Včasih, kot ta hudournik uveljavljaš svoj prav, včasih si kot te ostre skale kritična do sebe in drugih in potem se obsojaš, kriviš sebe in druge...
    to ti, kot te težke skale obleži, na duši ...
    Tu so vsi vzorci, vse etikete, vsa določanja in predalčkanja vseh vrst.

    Ni pekla, naredite si ga vedno sami, pa tudi vica in nebesa. Vsak trenutek sproti, vse sami ustvarjate - veliki kreatorji,
    in tudi vsak trenutek imate možnost zavestne - Božanske izbire.
    In res velja: če poznaš samega sebe, se lahko tudi v peklu smeješ...

    Poiskusila sem se izvleči s črnim humorjem in sem rekla: ja, in jaz se zelo rada španciram po vseh treh področjih...
    ANGEL me je nežno pogledal in vprašal: zakaj si rekla JAZ?

    Bodi zavestna, budna, uči se plavati s tokom, se prepuščati, sprejemati, sočustvovati, razumeti, biti ...
    Potem boš lahko prečkala ta hudournik in nič hudega se ti ne bo zgodilo.
    Ne bojuj se s sencami, strahom, mislimi, in ne glej v nebo, pot je v tebi, ti si ta čudež ...
    Snemi to masko, saj vidiš, da je pretežka zate in ne čakaj...

    Kdaj boš to storila, če ne zdaj,
    kdo bo to storil, če ne ti?
    In ne sprašuj kam moraš iti,
    mogoče pa sploh nikoli v resnici nisi odšla ...

    Ja, sem rekla, res življenje je oder, ples v maskah, sejem ničevosti in mi otroci, ki smo se zaigrali ... in pozabili, kdo v resnici smo ... kot že tolikokrat.

    In šla sva dalje...
    In prišla na čudovit, z zlato svetlobo obsijan travnik, na katerem se je z metulji in rožami igralo malo dete.
    Pogledalo me je in še nikoli do takrat nisem videla tako jasnih, modrih in žarečih oči ...
    ANGEL je dejal: vsi vi ste to malo kozmično dete ...
    In bliža se čas Poroda, saj veš...
    In nato je rekel, sedaj se bova poslovila.
    Žalostna sem ga prosila, ne zapuščaj me, ne odhajaj, prosim ...ostani še malo...
    in zašepetala:
    ali boš z menoj, ko bom odhajala, na koncu?

    Prišel je tih odgovor: veš, tudi takrat te bom nežno prijel za roko
    in te položil v naročje ... NJEMU ...

    Tišina v meni, vsenaokrog mir in naenkrat me prebudi glasen smeh prijatelja, ki me je klical: Arlena, pridi, kava...
    In v njegovih očeh sem ga znova zagledala ...
    svojega ANGELA ...

    ARELENA

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja arlena
  • Več s področja * Zgodbe iz sebe

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/2004071502425241

    No trackback comments for this entry.
    In Angel me je prijel za roko... | 8 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    In Angel me je prijel za roko...

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 23. julij 2004 @ 20:39 CEST
    Draga Arlena,

    s svojim angelom si se preselila v pokrajno tvoje duševnosti, tvoje podzavesti, sanj, tvoje domišjlije in morda tudi prestanih krivic in razočaranj. Takšno poglabljanje vase in spraševanje pomeni že ukvarjanje s psihoanalizo. Tvoj hrepeneč spomin prekriva tvoje življenjske izkušnje. Sedaj si srečna, kajti ta tvoj ljubeči človeški angel moškega spola je pravi, te ljubi, te varuje, skrbi, da se ne prehladiš, ti skuha kavo in ti si v kraljestvu ljubezni notranje izpolnjena.

    Življenjski problemi, dvomi in bojazni niso nikoli docela rešljivi, vedno so nedorečeni. Zato je normalno, da se človek, ki se čuti srečega boji, da se bo njegova sreča sprevrgla v stanje, ki si ga ne želimo. Upanje ima peroti, ki nas nesejo naprej v prihodnost.

    Draga Arlena, mislim, da si mora človek svojo notranjo usodo oblikovati sam. Vse sladkosti in bridkosti si je treba pripisati samemu sebi. Ko te notranje prepoji harmonija, tvoja duša vzvalovi in znajdeš se v harmoniji sfer.

    Svet je veliko krat zlagan, razglašen, škodoželen, hudoben. Zelo rad vdira v osamljenost in rad opika objokane oči. Vsi ljudje čutimo potrebo po zaupnici, pričakujemo dobre zaupne odnose, dobro besedo, zvestobo in majhne žrtve od tistega zravnano stopajočega moža, ki je ob nas. Ne smemo samo dajati, temveč si moramo dovoliti, da jemljemo in smo ob tem srečni. S svojimi dvomi kaj bo, če ne bo in kaj ne bo, če bo, se pokvarijo odnosi in se vnese nezuapanje iz svoje skritosti. Arlena, verjeti je treba v dobro in predajati se je treba viharju strasti in radosti, razgaliti nemir in pričakovanje s tem, da hočemo čutiti, treba je pogosto poskočiti od veselja.
    Noči nespečnosti se morajo odtrgati od človeka, čutiti je treba vonj zrelega sadeža in smisel svoje mladosti.

    V meni se je vzdignilo veselo razpoloženje, ko sem te spoznala. Ugotovila sem, da si zelo živahna in družbana, da živiš kakor ugaja tvojim čutom. Prijatelje, ki smo se ob tebi zbrali si zbistrila z marsikatero besedo, ki je bila pokončna kot mlado drevo. Jaz mislim, da ta tvoj duševni angel ni nič drugačen kot vsi angeli, ki ljudi vodijo po božjih poteh in se z njimi pogovarjajo in zelo radi spominjajo na kakšen izgubljeni edenski vrtiček. In ti v urah svoje tihote nam napišeš na pozitivkah marsikatero lepo pesem, ki nas vzradosti in se nam iz navdušenja zasmeje.

    Tvoj prispevek je predstavil tvojega angela varhua, ki tiči v tebi in razmišlja kakšne pristojnosti pripadajo njemu in kakšne pristojnosti pripadajo tvojemu moškemu angelu. Oba vesta, da ti ne preneseš nobenega giba in nobenega pogleda, ki bi te lahko ranil. Tvoja zahteva do same sebe je, da si prešerno zgovorna, brezskrbno zamišljena in uresničena z obema tvojima glasbenima dirigentoma. Eden je v tebi, drugi izven tebe. Oba te ljubita in se med seboj bojujeta in dopolnjujeta. Ti se pa moraš potruditi, da jima ohraniš vedro in veselo ozračje, seveda z nasmehom, nikakor pa ne z obžalovanjem. Življenje je treba užiti do dna. Te stavke sem kar tako napisala, ne da bi se posebno trudila razumeti tvojo zgodbe, ki se mi zdi izvirna, domiselna in dobra in hkrati tudi psihološko zapletena. Ne vem če sem zadela jedro tvojega sporočila.

    Lep pozdravček tebi draga Arlena
    Tatjana


    In Angel me je prijel za roko...

    Prispeval/a: arlena dne sobota, 24. julij 2004 @ 07:35 CEST
    lep pozdrav draga Tatjana...
    jedro moje zgodbe...vem , da obstajajo Svetlobna bitja , ki nam pomagajo na naši poti k svojemu Izvoru in v življenju nasploh .Ta bitja imenjujemo Angeli in vsak ima svojega Angela Varuha s katerim lahko naveže stik in ki ga vodi in usmerja.
    Prepoznavanje in uravnovešanje osebnostnih struktur je del procesa in s tem , ko ozaveščamo določene nivoje , jih integriramo v zdravo osebnost.
    Angel nam je tu v pomoč in nas vedno usmerja na nas same , na naše pravo Bistvo.
    Prepoznavanje le-tega nam omogoča , da se ločimo od osebnosti ali ega in sami zavestno kreiramo življenje.
    Naša osebnost je lahko dober služabnik , a slab gospodar in ko , spoznamo , kdo smo , smo mi gospodar svojega življenja.
    Angeli nas tudi učijo globjih resnic Enosti...
    Verjamem , da niso le na duhovnem nivoju ampak jih srečujemo tudi v življenju.Velikokrat so v podobi ljudi , ki nam priskočijo nesebično na pomoč , ko nam je težko in ne zahtevajo nič zase. In včasih imajo namesto kril tople in ljubeče roke , ki te pobožajo in tolažečo besedo , ki nam seže v srce.
    Učijo nas povezovanja s samim sabo in z Božjim v nas .
    In res je , da smo le mi tisti , ki spustimo njihovo roko , ker pozabimo , kdo smo in se poistovetimo z našo osebnostjo .
    Angel , ki ga opisujem ni še nikoli spustil moje roke , vedno je z menoj in prepoznam ga v ljudeh , ki me obkrožajo , v nasmehu prijateljev , v sončnem vzodu , v mali rožici , v naravi in živalih...vse to je obraz ENEGA...
    Hermes Trimestigos pravi : kar je znotraj je isto zunaj in kar je zgoraj je tudi spodaj...vse je ENO
    Ko ozavestimo kreatorja , ko spustimo ...jaz ..smo Celota sama.
    In učijo nas tudi , kako moramo biti angel sami sebi in se imeti radi , se spoštovati , se radostiti življenju in skrbeti za vsa živa bitja ,za naravo in živali , ki so naši mali brati( kot pravijo Indijanske legende) ...
    Oči so ogledalo Duše in v vsakih očeh lahko vidimo Boga , ki se nam smeje ...
    To vidim v tvojih očeh , draga Tatjana in v očeh mnogih , ki me obkrožajo...
    Prijatelj , ki ga omenjam je eden takih in čeprav ni moj srčni izbranec , je pravi angel...
    In vse je preprosto , vse je že tukaj in sedaj , le mi moramo stopiti v sedanjost, v ta trenutek, ki je VEČEN...
    In tudi ti si eden izmed angelov , ki nam kot sonce svetijo v življenja in nas razveseljujejo in z svojo nesebičnostjo kažejo pot.
    Ostani še naprej taka , kot si...enkratna ...
    sonček zate
    Arelena



    In Angel me je prijel za roko...

    Prispeval/a: titanic dne sreda, 28. julij 2004 @ 21:21 CEST
    Draga Arlena!
    Čudovit članek, kako lepo si opisala pogovor z Angelom, ko te je popeljal v sebe, svoje strahove, vprašanja in dvome. Tako sem tudi jaz dobivala znova in znova odgovore na vprašanja v meditaciji, v tisti pravi meditaciji. Odgovore dobimo, saj so v nas, le mi ne moremo z razumom do njih, ker jih razum ne dojame.
    Ko spoznamo Angela, ki nas vodi in je v nas, spoznamo lahko tudi v drugih Angele ali Boga, kakor je komur ljubše. Tisto ljubezen, mir, harmonijo in še in še besed bi se lahko spomnila za nekaj kar vsak človek nosi v sebi. Ko to odkrijemo pri sebi in spoštujemo, vidimo in spoštujemo tudi v drugih ljudeh. Takrat postanemo bolj strpni, ljubeči, nežni in dobrotljivi. Ko teh stvari ne poznamo, ne vemo tudi ne, kaj je sreča in ljubezen. Živimo prazno življenje in se tega zavemo, ko je že skoraj mimo in prepozno.
    Torej še enkrat: čudovita izkušnja in lepo napisan članek, ki se vidi duša tvoja, kako žari iz nje sama ljubezen. Pozdrav Titanic


    In Angel me je prijel za roko...

    Prispeval/a: stojči dne sreda, 28. julij 2004 @ 21:52 CEST


    ja, dober je tale angel varuh,
    ki te čuva in te pozdravlja,
    se s tabo pogovarja,
    in te vedno opozarja
    kadar si v nevarnosti,
    kadar si potrebna še tolažbe,
    te pa lepo potolaži
    in končno tudi skozi koga,
    skuha kako Bar Cafe kavo :)
    lp

    ---
    stojči


    In Angel me je prijel za roko...

    Prispeval/a: arlena dne sreda, 28. julij 2004 @ 22:31 CEST
    Draga Titanic...
    hvala ti za lep komentar in globoko občutenje tega , kar sem želela povedati.
    ja, včasih se je treba spustiti v prepad , da znova najdeš pot navzgor...in pri tem ti pomaga le to , kako in kolikor si povezan sam s seboj in Bistvom , ki je v tebi...
    in , ko je najbolj temno , se zdani ...
    in res , potem lahko vidiš povsod angele , ne le v meditaciji...
    vesela sem , da si znova tukaj in upam , da se bova nekoč spoznali...
    do tedaj pa lep pozdravček in napiši nam kaj
    Arelena

    Dragi Stojči...
    včasih vidim tudi v malih stvareh ...kot na primer pozornost nekoga ...angele, pa čeprav je to le kava ali kaj podobnega.
    mislim , da se moramo tega vsi bolj zavedati , na vseh nivojih.
    in verjamem ,da v vsakem od nas živi ANGEL...naše pravo Bistvo.
    zato , dobrodošel v svet angelov in še naprej nas razveseljuj s svojimi prispevki...
    sonček zate
    Arelena


    In Angel me je prijel za roko...

    Prispeval/a: stojči dne sreda, 28. julij 2004 @ 23:21 CEST
    draga arelena,

    prav si razumela, to je bila pohvala,
    skozi nas pa lahko govori tudi sam Bog,
    če mu le pustimo, da nam pove,
    tisto kar nam gre :)
    lp


    ---
    stojči


    In Angel me je prijel za roko...

    Prispeval/a: arlena dne četrtek, 29. julij 2004 @ 00:14 CEST
    Le , ko poslušam Sebe , slišim ...NJEGA...
    in včasih ima tvoj glas , včasih glas drugih mojih prijateljev , včasih moj glas ali pa glas narave in vsega , kar obstaja...
    In le , ko poslušam ...NJEGA...čutim in slišim tudi tebe , vse moje prijatelje , naravo in vse , kar obstaja...sebe
    sonček zate , kot vedno
    Arelena


    In Angel me je prijel za roko...

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 29. julij 2004 @ 08:00 CEST
    Draga Arlena in Titanic,

    ko tako prebiram vajine komentarje sem se spomnila zanimive misli o družbi sebi. Pravijo: "Pojdi sam s čolnom na morje in ne boš sam. " Ko si v družbi sam s seboj imaš vedno s seboj pijatelja. Ni pomembno kako ga poimenuješ, ali je to angel, Bog ali tvoja pozavest.

    Človek s svojimi odkritji razlaga svet in vesolje ter razkriva v njem vse, kar je "sveto" ali božje, obenem pa nehote odkriva v samem sebi kar je "sveto". Globina njegovega bistva se človeku razodeva kot posvečena skrivnost, kot sveto. Ob zrenju vase obnemi razum, vse postaja zagonetno, saj gre za filozofijo podzavesti. Bolj kot desekraliziramo človeško bistvo, bolj se umikamo v religiozno mistične daljine. V biološki človeški kokon se naselijo angeli in razna mistična bitja, vendar v bistu gre samo za eno resnico. Mi odkrivamo sebe, svojo notranjost in globino lastne duševnosti. Človek je prepad, ki mu ne vidimo dna. Nad to globino se človek zastrmi vase in pred seboj. Eno izmed strmljenj nad svojo globino, je tudi tvoje doživljanje in pogovor z angelom. Svoje doživetje si nam lepo simbolično izpovedala, draga Arlena.

    Lep pozdrav od
    Tatjane


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2020 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,67 seconds