S prijatelji smo pred nekaj leti na nek oblačen dan
slučajno šli mimo piranskega pokopališča
in slučajno zavili še malo tja
in si ogledali tamkajšnje grobove in nagrobne napise.
Nekateri od nagrobnih napisov so bili tudi osladni.
V glavo mi je šinila ideja,
da bi nekaj od teh osladnih napisov tudi na glas prebral
in to na čimbolj smešen način
in s tem prijatelje spravil v dobro voljo.
Medtem ko sem to počel, me je neka neznana sila zagrabila za goltanec,
da nisem mogel niti govoriti in sem komaj še dihal.
Ta sila me je sicer hitro spustila, sam pa sem se spomnil,
da smo na pokopališču in da je ipak lepo mrtvim izkazati vse spoštovanje.
Ker sem vedel, da sem s svojim obnašanjem moral nekoga zmotiti,
sem odšel proti mrliški vežici pred katero je bilo nekaj starejših ljudi,
v njej pa je v krsti ležala neka drobna stara gospa.
»Aha to ste bili vi«, sem si potihoma rekel in se ji opravičil,
nakar smo vsi skupaj s prijatelji odšli s pokopališča.
Pred nekaj leti se je na planinih ovinkih pred Postojno zgodila nesreča,
v kateri je umrl nek mlad motorist.
Po nesreči sem se tudi sam peljal tam mimo, zgodila pa se je neka čudna stvar.
Ta mladi motorist se je nekako uspel povezati z mano, morda zato,
ker sem začutil usmiljenje do njega
in ko sem bil v svoji meditaciji,
me je on milo prosil,
naj grem na policijo in jim povem,
da to ni bila nesreča,
ampak, da je bil on umorjen.
Ni mi pa povedal, kdo ga je.
»Ljuba duša, ja kdo mi bo pa to na policiji verjel, če jim to povem«,
sem potihoma rekel, sicer pa to itak ne bi moglo mladeniča povrniti v življenje,
zato seveda njegove želje nisem upošteval.
Svetoval sem mu naj gre raje naprej
in naj ne gleda več nazaj na to zemeljsko življenje.
Svet mrtvih me nikoli ni zanimal, že dolgo pa vem,
da je duša neumrljiva in da se s smrtjo to življenje ne konča.
Prijatelj Miran mi je zadnjič v družbi omenil, da je Jezusovo poslanstvo bilo predvsem to, da je ljudem svojega časa pokazal in dokazal nesmrtnost duše
in da jim je dal ta mir, ki ni od tega sveta,
s čimer sem se popolnoma strinjal,
seveda pa je njegovo poslanstvo vsaj kar se mene tiče bilo tudi to,
da je ljudem pokazal in dokazal, da je ljubezen ta največja in najvišja sila,
ki presega vse in ki je najhitrejša pot vsakega bitja v uresničenje samega sebe.
Zato je nekdo, ki ti je sposoben pokazati kako ljubiti najprej svoje srce
in nato iz njega vse ostalo okoli sebe,
lahko zate celo pomembnejši kot tvoja mati in tvoj oče.
In to je lahko le mojster. Tak mojster je zame Prem Rawat Maharaji.
Tvoje življenje ti prihaja ravno skozi ta dih.
V njem je vse.
Ves tvoj mir, vsa tvoja ljubezen in vsa tvoja resnica.
Brez njega ne moreš živeti niti par minut, razen nekaterih treniranih izjem.
Pravijo, da ima labod sposobnost iz umazane vode piti čisto vodo.
Tudi ti imaš to sposobnost iz umazanega zraka črpati
to najfinejšo energijo tvoje ljubezni in tvojega miru,
ki se ti ponuja prav zdaj z vsakim tvojim dihom.
Dihaj ljubezen, dihaj svoj mir in tvoje srce ti bo hvaležno,
hvaležno pa ti bo celo celotno vesolje. :)
S prijatelji smo pred nekaj leti na nek oblačen dan 
Prijatelj Miran mi je zadnjič v družbi omenil, da je Jezusovo poslanstvo bilo predvsem to, da je ljudem svojega časa pokazal in dokazal nesmrtnost duše 
