Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20040608180928210

Odlaganja in izogibanja sobota, 17. julij 2004 @ 06:09 CEST Uporabnik: Pozitivke Bernarda Pavko Prava Na zdravljenje Svaha iniciacije je prišla mlada ženska, mi skočila naravnost v srce in se tam sprehajala tri dni. Samosvoja, vesela in odkrita ženska zdrave pameti, v stalnem svojem izrazu brez kompromitiranja tega, kar je. Taki ljudje so mi posebej všeč. Res pa je bila v neobičajni energijski godlji, za katero verjamem, da ji najbolj pomaga tridnevna energijska obravnava. V svojem energijskem polju je namreč imela demone, precej močne energije najnižjih vibracij. Prvi dan je zamudila 15 minut, govorila kot dež in s seboj ni imela dovolj denarja. Naslednji dan je z zamudo 20 minut poklicala, da pride čez 20 minut, kar se je zgodilo s skupno zamudo 90 minut in tudi ni imela dovolj denarja. Vprašanja so kar kipela iz nje, kar je krasno na delavnici, na mizo pa ne paše najbolj, ampak pred seboj sem imela otroški pogled, ki živi vse dele sebe, zalogo veselja, ki sem ji želela pomagat, da bo zaživela vulkan svetle resnice, kar ta ženska po mojih občutkih je. Ni mi jo bilo težko sprejeti v vseh teh njenih posebnostih. Moja edina meja, ki sem se jo zavedla je bila, da sem jo dosledno vikala, ko običajno hitro preidem na "ti". Tretjič sem jo izjemoma naročila na dan v tednu, ki je moja nedelja, in s petnajstminutno zamudo je poklicala, da jo ne bo, in potem čez pet minut javila, da prihaja. Ste slabe volje? me je vprašala na koncu z bankovcema v roki, ko nisem imela tisočakov, da bi poračunali. In moj drob je rekel, da zdaj je pa dovolj. Po njenem odhodu je moja glava vzela zalet, da naredi ve se kakšen zaključek in sedla sem v dihanje angelov z namenom, da spustim. Da preobrazim neobičajno izkušnjo s človekom, ki mi ga je kot vse druge življenje poslalo z namenom. Odločila sem se, da ne bom dala nalepke ne človeku ne izkušnji. Osredotočena sem sedla, da podelam svoj izziv, grem skozi, da žensko popolnoma sprejmem. Po samo nekaj vdihih in izdihih se je moj zabasan prsni koš sprostil in - zajokala sem. Kaj takega! Tale mi je pa res sedla v srce in mi z vso godljo omogočila še en korakec bolj noter v Svetlobo. Čez par dni sem isti ženski imela priliko priporočiti prijateljico, ki me masira, ob uri, ko se je spet naročila pri meni, pa brez besed ni prišla. Ko je čez nekaj ur poklicala, sem ji v največjem miru in sprejemanju rekla, da ji želim vse dobro, za najina srečanja pri meni pa nisem več. Druga ženska je najino naprej določeno srečanje odložila za en teden in potem prosila za še eno spremembo, ker so ji neka predavanja iz petka preložili na prej domenjeni torek. Na izbiro sem ji dala tri različne ure, vključno s petkom, ki se ji je sprostil, če so ji predavanja res preložili. Odgovorila je, da ima vse dni predavanja. Osvobajanje od sebe je naziv mojega sistema delavnic z osmimi zaporednimi mesečnimi srečanji, v katerih v majhnih skupinah opravimo potovanje skozi stanja zavesti posameznih čaker. Tako se začnemo bolj zavedati sporočil življenja, ki je Bog, in skupaj z njim preobražati svoje blokade. Te izkušamo kot različne oblike neizpolnjenosti, nezadovoljstva ali izzivov na vseh področjih bivanja. Na prvem srečanju praviloma omenim, naj se človek, ki ima težave s končevanjem stvari (odnosi, šole ali različni projekti, menjanje službe…) res potrudi priti na zadnje srečanje. In praviloma teh ljudi na zaključek delavnice ni! Zmanjka jih! Pol leta lahko vztrajajo in na zadnje srečanje jih ni! Ker je to njihov največkrat družinski vzorec, zaradi katerega se sekirajo, težko pa dojamejo, da jim ga bo ena bolj izrazita simbolična, s Svetlobo podprta situacija, skozi katero se odločijo zavestno iti, pomagala preobraziti. Ne razumejo, da energija vedno sledi akciji, ne obratno! Potem me je obiskala odkrita duša v žalostnem in utrujenem telesu mlajšega moškega z dolgoletnimi precejšnjimi fizičnimi bolečinami, ki ga potiskajo v izbiro - operacija ali… Ta "ali", ki je najmanj še ena druga izbira, težko shodi v vztrajajočih močnih miselnih prepričanjih, da gre za težko karmo (dve opoziciji notranjih planetov na karmični vozel zame nista težka karma!) in npr. da raka se že pozdravi, raka - kosti so pa kosti. In danes mi je prijateljica, s katero se redno srečujem, omenila, da bi morda zame bil trebušni ples, ker rada plešem. To me je pa vrglo tja nekam med oranžno rdeče plamene kraljestva salamandrov, kar privzdignilo me je. Pozimi sem namreč pri Leili plesala trebušni ples in to isto žensko vsaj dvakrat povabila, da se nam pridruži. ?!? Pa kaj počnemo ljudje? Ljudje se izogibamo! Izogibamo se (včasih) do (dobesedne) onemoglosti. Nimam v mislih skoraj zavestnega ali namernega upora (pogoste igrice z denarjem, ki so igrice moči), ampak bolj subtilna upiranja spremembi gre. V otroštvu si ranjeni ustvarimo iluzijo zaščite z odločitvijo, da ne bomo čutili ne čustvovali. Močna želja po izogibanju bolečini je močan odpor, ki ga odrasli potem najpogosteje ne prepoznamo, čeprav vemo, da življenje ni tako, kot si želimo. Dokler se ne začnemo pogumno in z jasnostjo ukvarjati s seboj, še vemo ne, da smo ustvarili odpore. Dosti pogumnih ljudi lahko poznaš, ki tvegajo življenja in okončine s sprehajanjem po ovirah svojega strahu. Pa ti isti ne bodo nujno pripravljeni sneti mask svojih skritih strahov. In tudi ne nujno t.i. terapevti, ki se posvečajo drugim ljudem in se jim pomagajo spreminjati. Večina ljudi enostavno ne želi čutiti bolečine ne videti, kaj v resnici je noter v njih - tema mogoče ali zlo in…, kaj če nič?! Naša upiranja imajo največkrat obliko precej prepričljivih prekinitev procesa duhovne rasti, tako različnih kot smo različni ljudje. Pašejo pa v nekaj predalov. Lahko smo utrujeni ali zaspani, mislimo, da vemo, da stvar tako ali tako ne deluje, poslušamo, kimamo celo a ne slišimo. Najdemo razloge za pritoževanje, slabo se počutimo, dolgčas nam je in jezni smo lahko, lačen in lulat je že preveč prozorno. Upor sta tudi tema ali nič v taki ali drugačni obliki. Precej sodoben odpor je obremenjenost z bolečino drugega. Naše odpore kaže (lahko) naš poklic ali bolj izrazite značajske lastnosti - intelektualizem, kariera, smeh, pretirana pripravljenost pomagat, ponižnost kot omalovaževanje sebe… V preobrazbi odporov pomaga marsikaj, pogoj zanjo pa je polna prisotnost v telesu. Potem pomagajo prisotnost Svetlobe v tebi ljubi obliki pa odločitev in prošnja za jasnost, pogum in pripravljenost okrog obrniti vsak še neobrnjeni kamen. Plasti uporov je mnogo, saj ego želi obdržati kontrolo z vsemi ovirami zdravljenja. Vendar je naš stik s Svetlobo že takšen, da si nenehno ustvarjamo priložnosti, ki nam pomagajo rasti. Boleče situacije ponavljamo do onemoglosti - dokler končno nismo res pripravljeni narediti karkoli za svojo rast. Poudarek je na narediti! In prava rast je (samo) sprememba. Komentarji (0) www.pozitivke.net