NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 17-jul
  • Grafika na žlico

  • nedelja 19-jul
  • Nedeljski bolšji trg - sejem starin

  • torek 21-jul
  • Trije spomini: Med Hajfo, Alepom in Ljubljano

  • četrtek 23-jul
  • Sončna delavnica

  • petek 24-jul
  • Poletje v Radol'c

  • sobota 25-jul
  • Poletni oddih: Ostani v srcu

  • nedelja 26-jul
  • Javno vodstvo po razstavi Videnje 20/20: Skupnost

  • torek 28-jul
  • Torkove igrarije z Lutkovnim gledališčem Velenje

  • sreda 29-jul
  • Milonga MCC

  • petek 31-jul
  • Poletno počitniško varstvo: Od paža do viteza

  • nedelja 02-avg
  • Svetovna serija v odbojki na mivki

  • torek 04-avg
  • Torkove igrarije z Muzejem Velenje

  • četrtek 06-avg
  • Morske pošasti

  • sobota 08-avg
  • Rudarski tek 2020

  • ponedeljek 10-avg
  • Poletni HITRI ZMENKI (30-45, 40-55 in 50-65 let)

  • sreda 12-avg
  • POLETNI MATCH - iščemo ujemanja - Dogodki za Samske

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Moji spomini na Mateja Bora Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 8. julij 2008 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    Moji spomini na slovenskega pesnika, pisatelja, dramatika in prevajalca Mateja Bora segajo v davno leto 1955, ko je pripravljal izdajo svoje mladinske zbirke Slike in pesmi o živalih .

    Matej Bor s pravim imenom Vladimir Pavšič iz Grgarja pri Novi Gorici je prihajal na uredništvo Primorskih novic v Solkanu, kjer sem bila tedaj zaposlena. Prinašal je razne prispevke s književno in gledališko kritiko, ki smo jih objavljali.

    Nekega dne me je glavni in odgovorni urednik Rudi Vogrič predstavil Mateju Boru kot mlado dekle, ki rado pesni in kaj napiše. Matej Bor je rad delal z mladino in mlade spodbujal k literarnemu delu. Beseda je dala besedo, pogovarjala sva se o poeziji in Matej Bor mi je obljubil, da me bo obiskal na mojem domu v Solkanu.

    Beri dalje (832 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Kako preživeti zadnji dan življenja? Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 23. junij 2008 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    (Moj futuristični blog)

    Medtem, ko se ljudje radi gredo igrice, kaj bi počeli zadnji dan življenja, ga nekateri tudi zares preživljajo, hropejo in se borijo z zadnjimi dihi in izdihi. Kmalu bo polnoč in mnogi so se skoraj rešili demoklejevega meča, ki je celi dan visel nad njimi in preživeli dan. So notranje izpolnjeni, saj so skoraj z gotovostjo vedeli, da to ni njihov zadnji dan in so ga navkljub vsem strahovom, preživeli mirno in spokojno. Mnogi pa svojo agonijo umirjanja in borbe za preživetje nadaljujejo in se trpinčijo v hudih mukah.

    Priznati moram, da me je nekoč kar pošteno vznemiril dan, ki se mi je približal z mojim skoraj zadnjim dihom. Priznam, da me je bila kar groza nad umišljenim življenjskim stanjem o zadnjem dihu in tudi priznam, da sem se zelo obremenila, ker sem pomislila, da bi lahko šlo zares.

    Beri dalje (2.389 besed) 8 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 06.24.08 @ 13:06 z Tatjana Malec 
    | More

    Ljubi Bog ljubi Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 24. maj 2008 @ 05:01 CEST
    Uporabnik: Fredi

    Maribor odkod lepote tote? Rojen v komunizmu pišem v kapitalizmu.
    Odraščal sem pri starih starših v starejši hiši v Mariboru.
    Sosedi so bili tud nunice in jehovci. Nisem bil verni, verjel pa sem kot otrok, da ljubi Bog obstaja.
    Pri osmih letih meseca februarja sem šel z prijateljem Milanom, ki je imel takrat devet let, v center mesta Maribor. Domov sva se vračala ob reki Dravi. Milan je opazil, da je pri Stolpu reka zamrznjena. Ustavila sva se in opazovala ledeno ploskev, ki je zgledala kot drsališče. Rekel je
    Grema se drsat
    Padla boma v vodo
    Eh, saj pa je debel led, kaj si taka boječka
    Gledal sem ga
    Poglej
    In vrgel je debel kamen na led, ki se je lepo zadrsal

    Beri dalje (2.722 besed) 22 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 05.28.08 @ 08:02 z Fredi 
    | More

    “Skrivnost” Rhonde Byrne in “Prekletstvo družine LeRoy” Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 3. maj 2008 @ 05:01 CEST
    Uporabnik: Ksenija81

    Prvič sem videla dokumentarec The Secret / Skrivnost pred dobrim letom. Kljub temu, da nisem izvedela nič presunljivo novega, me je pristop filmske ekipe popolnoma prevzel. Ob zaključku filma sem bila prijetno optimistična, dobre volje in polna energije. “Tokrat pa res!” sem si rekla. “Tokrat se bom pa res držala teh načel.”

    V istem času sem ravno zbrala dovolj samodiscipline, da sem napisala prvi osnutek mojega prvega mladinskega romana Prekletstvo družine LeRoy in hkrati sem zbrala dovolj poguma, da sem z mojim novim početjem seznanila mojo družino, sorodnike in prijatelje. Po glavi se mi je pletla množica strahov in osebnih negotovosti.

    Beri dalje (486 besed) 4 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 05.05.08 @ 21:02 z Ksenija81 
    | More

    Velika noč, praznik vstajenja Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 23. marec 2008 @ 05:04 CET
    Uporabnik: Anonymous

    Velikokrat se mi pojavlja vprašanje, kaj je usoda. Ali jo lahko spremenimo?
    Prav zdaj, v mesecu Marcu, je v Beogradu potekala mednarodna astrološka konferenca in med drugimi se je pojavilo tudi to vprašanje.

    Čas pred Veliko nočjo, to je pred pomladnim enakonočjem, ki so ga častili tudi naši Slovanski predniki ponuja odgovor na to vprašanje. Vse se prebuja, dnevi postajajo čedalje bolj prežeti s svetlobo in ta pomladanska vrata lahko občutimo na svoji koži, to je v svoji majhni celici.

    Narava diha v popolni urejenosti. Planeti upravljalo s hormoni, uravnavajo procese živalim in rastlinam. Življenje tako teče, se razvija z vso evolucijo.

    Beri dalje (630 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Jezusa so obsodili na smrt tedanji duhovniki Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 21. marec 2008 @ 05:01 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    Jezusa so obsodili na smrt tedanji duhovniki, med drugim tudi zato ker je učil, da ubijanje živali in uživanje mesa ni dovoljeno. V delu Jezusov evangelij, Kaj je bilo pred 2000 leti? Rottweil 1986, ki ga cerkev ni želela uvrstiti med biblične spise, med drugim piše:

    Juda je dobil od velikih duhovnikov in farizejev četo oboroženih hlapcev in stotnikov. Prišli so s svetilkami, baklami in orožjem. Ko so Jezusa prijeli, so Ga peljali h Kajfi, visokemu duhovniku. Kajfa pa je bil tisti, ki je Judom svetoval, da bi bilo koristno, če bi en človek umrl za grehe ljudstva. Kajfa ga je med drugim vprašal: »Koga delaš iz Sebe? Kaj učiš?” In Jezus mu je odgovoril: “ Zakaj sprašuješ Mene? Njih, ki so Me poslušali, vprašaj, kaj sem jim govoril; glej, ti vedo, kaj sem povedal.”

    Beri dalje (910 besed) 19 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 05.26.08 @ 12:10 z Fredi 
    | More

    Na veliko noč se kristjani spominjajo Jezusovega vstajenja Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 21. marec 2008 @ 05:01 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    V knjigi To je Moja Beseda – Alfa in omega, v Jezusovem evangeliju je zapisano: »Medtem, ko so Me videli Marija in nekateri apostoli in učenci, je bilo Moje zemeljsko telo podvrženo spreminjanju. To spreminjanje Mojega fizičnega telesa je bilo ljudem nevidno. Dogajalo se je do vnebovzetja. Ker je Moje duhovno telo popolnoma presvetlilo Moje fizično telo, so duhovni atomi postopoma absorbirali Moje zemeljsko telo.

    Večna Očetova moč, pramoč, je torej spremenila Moje grobosnovno telo, tako da je bila materija, ki sem jo presvetlil, odvzeta grobosnovni materiji. Kdor postavlja križ z mrtvim telesom in ga po Božje časti, ta povzdigne fizično telo in s tem človeštvu pomotoma predstavlja Moj poraz. Ta časti mrtvo telo, namesto da bi molil k vstalemu, k Notranji luči, Očetu v Meni, Kristusu. Simbol vstajenja, vnebohod, je križ brez telesa.«

    Beri dalje (119 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Tajkun Grandes, Adi in klošarji Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 5. marec 2008 @ 05:01 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    KLOŠARJI - Zleknjeni klošarji na železniški postaji: Adi, zapoj nam pesem o klošarjih!

    Bravo Adi, al' ga boš spil z nami en šluk.

    ADI: Nikar me ne vprašajte, krivo bi mi blo, če ga ne bi spil. Bog vas živi!

    Adi zabrenka in zapoje:

    Sem klošar, še sam ne vem od kdaj,
    od vekomaj, se mi že zdi,
    nič nimam, nič nočem, tako je, pa kaj,
    nekako vseen se živi.

    Povsod me dovolj je in ni me nikjer,
    so klošarske čudne poti,
    nenehno me vodi v življenju nemir,
    pijača pa me umiri.

    Beri dalje (1.017 besed) 4 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 08.14.08 @ 16:10 z Tatjana Malec 
    | More

    Ljubeči hrast Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 25. januar 2008 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    Stari hrast na stričevem dvorišču je lani zadnjič zelenel. Zadnjič so redki rjavo-rumeni lističi jeseni obarvali dvorišče. Ko je stric videl, da je sok življenja zapustil drevo, je pohitel izkoristit les, preden zgnije. Suhe veje so obetale dobro kurivo za zimo, iz debla pa je hotel narediti novo mizo in klopi, če bi ga bilo dovolj, pa še posteljo.

    Ob podiranju drevesa se je zbrala vsa družina. Pomagali so tudi sosedi, saj je bilo treba zelo paziti, da krošnja ne bi oplazila strehe. Veliko spretnih rok je posel opravilo brez napake. Čez nekaj ur so bile vse veje že oklestene in polena zložena v skladovnico ob drvarnici. Deblo so odvlekli do žage na koncu vasi. Bilo je prvovrstno - ravno prav suho, brez velikih grč in črvivih lukenj. Oluščili so z njega debelo lubje, potem pa ga po širini razsekali na trimetrske hlode. Hlode so enega za drugim po dolžini razžagali na različno debele deske. Stric je žagarju v hrupu na ves glas razlagal, kakšne deske potrebuje in zakaj.

    Beri dalje (1.247 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Novela o gosposki Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 24. januar 2008 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Sonce

    Nekoč so v Majhni Soseski med ostalimi živeli tudi gospod Bayer, gospod Nestle in gospod Doktor. Bili so dobri prijatelji in so se družili med seboj. Gospod Bayer je prodajal vsa možna zdravila, za vsako bolezen, ki je obstajala, gospod Nestle je proizvajal vsakovrstno hrano in gospod Doktor je zdravil ljudi z vsemi mogočimi boleznimi.

    V svoji stroki so bili zelo uspešni, vse dokler niso prišli do točke, kjer več ni šlo naprej. Dosegli so nek maksimum svojih zmogljivosti. Vsi obupani se tako dobijo skupaj in začnejo tarnati vsak nad svojimi problemi. Gospod Doktor je rekel, da s svojo tehniko tako dobro zdravi, da mu je enostavno zmanjkalo pacientov, gospod Nestle je rekel, da je njegova hrana že tako dobra in tako podobna tisti naravni, ki ljudem zraste na vrtu, da enostavno več ne kupujejo in si jo pridelajo sami.

    Beri dalje (611 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Pismo sinu Timoteju Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 20. januar 2008 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Sonce

    Mati in institucije preprečujejo stike, celo pisma, ki so namenjena sinovom, zato jih objavljam javno

    TIMOTEJ 
    Dolgo se že ne vidiva in ne slišiva, zato sem ti hotel par stvari napisati, saj drugače ne morem priti v stik s teboj. Tako te pogrešam, rad bi te objel, dal ljubčka in se s tabo pogovoril. Večkrat stojim pri tvoji novi šoli, da te lahko vsaj za trenutek vidim, ko greš k pouku ali pa se od njega vračaš.

    Ker mi je težko pri srcu, stojim za vogalom in te opazujem. Ti me niti ne opaziš, ker se skrijem, saj vem, da ti je tako lažje in ti nočem povzročati nepotrebnih travm. Nočem te prizadeti. Rad te imam in močno te pogrešam! Par krat sem vseeno stal tako, da si me opazil in te popolnoma razumem zakaj tako od reagiraš. Tudi k hiši kjer si sedaj pridem kar pogosto. Tudi tam stojim za vogalom in gledam v okno kdaj te bom opazil.

    Beri dalje (3.741 besed) 5 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 03.02.08 @ 18:58 z Desiree 
    | More

    Izmišljena zgodba... (I del) Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 5. januar 2008 @ 05:02 CET
    Uporabnik: .......?

    Pa začnimo: že, ko sem se rodila, je moja stara mama ob pogledu name rekla: » Deklica, če bi le vedela…«
    Moja mama je bila zdravnica, imela je tri otroke, jaz sem bila najmlajša. Imam še brata in sestro. Se spomnim, da, ko sem bila mala, sem v sanjah letela preko zvezd na obalo na nek mavrični planet, kjer me je vedno čakala lepa deklica in se z mano pogovarjala. V teh sanjah sem bila zelo srečna… Kar naenkrat so se sanje razblinile in izginile, in tako je bilo tudi v življenju…

    Ampak, ko boste brali to zgodbo, morate vedeti, da nisem nikoli pozabila verjeti v Boga, vsako solzo, vsako bolečino sem sprejela z ljubeznijo k Njemu in z vero, da mi stoji ob strani in, da mi bo vedno pomagal, pomagal popraviti napake, ki sem jih naredila…

    Beri dalje (2.192 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 01.07.08 @ 11:08 z mici 
    | More

    Brez nadzora Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 3. januar 2008 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    Mrači se. Sprehod po plaži ob svežem zahodnem vetru mi še kako godi. Vsako sekundo se na temnem nebu prikaže nova zvezda. Luna še dolgo ne bo vzšla.

    Odkar vem zase, občudujem morje - razburkano gladino in nepredvidljive globine pod njo. "Prav tako je kot človek," pomislim. "Majhna sapa naredi val, ki z obale odnese kamen ali nanj naplavi školjko. Globina pa ..." postanem in se zastrmim v Veliki voz, ki se že bledo svetlika nad skalovjem ob obali, "... ostaja skrita."

    Na rtu se kamnita obala položno steka v morje. Tu je konec poti. V temi je voda videti kot nafta, ki val po val obliva zadnje velike skale s črnino.

    Beri dalje (985 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    » Dej ne bluzi! « Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 2. januar 2008 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Dušan

    "Oj, dedi, kva dugaja? A si kul?"
    Takšnega pozdrava pa sploh nisem pričakoval, najmanj od vnuka. Ali sem jaz iz enega drugega časa, ali pa moj vnuk nima nobenega odnosa do našega lepega Slovenskega jezika.

    Ko je mulec videl, da ga gledam kot marsovčka, se je nasmehnil in dejal:
    "Dedi, sej kul, sam da ti ne štekaš. Jest grem zej mav žurat, a štekaš, ti pa se skulirej. Se ti bo še kukovco šla u maloro. Nč bat, če kej ne boš koj štekov!"

    Samo po rami me je butnil: "oj" in šel. Bog so danes čudni časi, sem metal po glavi. Pa sem vedno govoril, da se ne bom postaral toliko, da ne bi sledil mladim.

    Beri dalje (354 besed) 9 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 01.03.08 @ 21:44 z Tatjana Malec 
    | More

    Moj mali zvonček Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 30. december 2007 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    Kadar sem šel v mladih letih v Komendo na pokopališče, sem šel zaradi stare mame. Umrla mi je, ko mi je bilo poltretje leto. Vse bolj pa se mi zdi, da ni umrla. Samo odšla je prek travnikov. Še vedno jo čakam, da se vrne. V tisti svoji dolgi sivi obleki, z naglavno ruto, zavezano globoko na čelo, v visokih kmečkih čevljih s črnimi vezalkami. Ko se zagledam v spomenik, kjer so izklesane njene letnice rojstva in smrti, se mi zdi, ko da bi zagledal pred seboj list popisanega papirja, na katerem piše ena sama velika beseda: LJUBEZEN.

    Bila je še ena tistih slovenskih ženic, ki v življenju ne okusijo nič dobrega. Od rojstva do smrti je garala na kmetiji, se predajala delu od zore do mraka, izgorevala v skrbi za svoje otroke in kmetijo. Vidim jo, kako vneto pere ob potoku, kako se s srpom sklanja nad snopje, kako z burkljami poriva v peč lončeni lonec s kosilom. S svojim možem, mojim dedom, ki pa je umrl prej, preden sem jaz zgledal luč sveta, menda nista imela najbolj prisrčnih odnosov.

    Beri dalje (1.925 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Misel o smrti Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 28. december 2007 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    Dr. Manca Košir o smrti

    Misel o smrti je ena temeljnih človeških. Kako jo razvijate tekom različnih življenjskih obdobij?
    Kot otrok o smrti nisem razmišljala. Kot mladenka na pogrebe nisem hotela hoditi – se mi je zdelo, da ljudje na videz lepo govorijo o pokojnem, se delajo, da žalujejo za njim, v resnici pa se je med pogrebom slišalo vse kaj drugega, pogosto opravljanje, kako je kdo grozno oblečen, pa katera je z onim, ki je bil lani z neko drugo … Skratka: opravljanje. To pa je početje, ki meni ni bilo nikoli blizu.

    S smrtjo sem se zares srečala  24. aprila leta 1990, v bolnišnici na Golniku. Prihitela sem k prijatelju Marjanu Rožancu, ki me je dopoldne poklical z zagrobnim glasom, da sem sedla v avto in nemudoma pohitela k njemu, najpomembnejši prijateljski duši mojega življenja. Marči me je čakal -- suh in utrujen, z velikimi podočnjaki na izpitem obrazu -- na hodniku bolnišnice, v rokah je pestoval svojo novo knjigo Manihejska kronika.

    Beri dalje (3.036 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 12.28.07 @ 09:35 z Tatjana Malec 
    | More

    Drugačna božična zgodba Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 25. december 2007 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    Resnična zgodba, ki nam jo je zaupala neka ženska:
    V restavraciji smo bili edina družina z majhnim otrokom. Erika sem posadila v visok otroški stolček ob mizi. Ljudje so jedli in se tiho pogovarjali. Nenadoma Erik glasno zavriska in zakliče: »Zivjo!« S svojimi okroglimi ročicami tolče po ročajih stola. Oči se mu živo svetijo in brezzoba usta so razpotegnjena od smeha, ko se zvija in hihita od veselja.

    Ozrem se naokrog in zagledam vzrok njegovega navdušenja. To je bil možakar, sedeč z na pol odpeto zadrgo na hlačah, s čevlji, iz katerih so štrleli prsti, v umazani srajci in z umazanimi, nepočesanimi lasmi. Bil je neobrit, njegov nos je bil prepleten z modrimi žilicami kot zemljevid. Bil je predaleč, da bi zaznali njegov vonj, ampak prepričana sem bila, da je zaudarjal.

    Beri dalje (468 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    V kaj verjamem Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 24. december 2007 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    Piše: Dr. Manca Košir

    V ŽIVLJENJE, KI JE ČUDEŽ
    Jaz, na primer, sploh ne vidim drugega kot čudeže, pa naj hodim po cestah Manhattna
    ali vržem pogled čez hiše, strehe proti nebu ali brodim bos po obrežju – tik ob robu vodá
    ali stojim pod drevjem v gozdovih ali kramljam podnevi s kom, ki ga ljubim, ali ponoči
    spim s kom, ki ga ljubim, ali s kom drugim za mizo sedim pri kosilu,
    ...
    to in vse drugo, vsak in vsi so zame čudeži,
    vsi celota, vendar vsak drugačen in na svojem mestu.
    Walt Whitman

    Tudi jaz ne vidim drugega kot čudeže, ki jih prinaša reka življenja, ko plujem z ladjo in na njen nisem več kapitan, temveč potnik. Popotniku se življenje zablešči v čarni svetlobi, da znotraj žari. In se zgrnejo temni oblaki, da vse obmolkne. Da boli. Tudi to je čudež. Ko boli, veš, da SI. Ko sveti in žari, si oddahneš, se spočiješ v čudežu biti, da potem preneseš potopitev na dno, in zaupaš, da bo kljub vsemu šlo.

    Beri dalje (342 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Božič je lahko vsak dan živ v nas Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 24. december 2007 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Sonja Ličof

    Božič, čudoviti praznik ljubezni, ko praznujemo Jezusovo rojstvo - in velika noč, čas, ko praznujemo Njegovo vstajenje, veljata za največja praznika, ki ju praznujejo skoraj po vsem svetu. Zakaj se ju pravzaprav tako zelo veselimo? Zato, ker vsak, prav vsak človek globoko v sebi hrepeni po čudovitem miru in harmoniji, po povezanosti in ljubezni ter po varnosti, ki jo lahko občutimo samo v Božjem naročju.

    In prav te občutke nam pričarata ta dva praznika. V tistih dneh se nam zdi, da nam je vse to, po čemer najbolj hrepenimo, tako zelo blizu. Jezušček v jaslih v nas prebudi občutek Božje bližine in ko se na veliko noč spomnimo Jezusove žrtve na križu in na Njegovo vstajenje, spet občutimo bližino Boga in Njegovo ljubezen do vsakega človeka, na ljubezen, ki je tako neskončno iskrena, da je bil Kristus pripravljen za nas ljudi trpeti in umreti.

    Beri dalje (497 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Kruh ponoči spi... Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 20. december 2007 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    Tako je rekla mama, kadar sem jo pozno zvečer prosil za še eno malico. Kruh je moral ostati v miru zaprt v kuhinjski omari. Veliko ga je moralo biti še za naslednje dni. Pa čeprav bi mama rada vsakomur odrezala še tako veliko zagozdo... Tako mi je zmeraj odvrnil ata, kadar sem mu pred spanjem potožil, da mi kruli v želodcu.

    Kolikor ga je dala mama, je bila pravšnja mera. Kadar mame ni bilo zraven, je bil hlebec neranljiv, nedotakljiv, tako rekoč svet... Tako mi je dejala celo stara mama, moja največja zaveznica v najbolj zgodnjih letih. Kruh smo spoštovali kot svetinjo. Ko ga je mama položila spat v omaro, ga ni smel več nihče motiti...

    Beri dalje (3.127 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Kovanec Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 19. december 2007 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Valerija Hozjan

    Boštjanu je postajalo mrzlo, ko je sedel na dvorišču v snegu. Ni imel obutih škornjev, ni jih maral, res je tudi, da jih ni imel. Tanki copati, ki jih je nosil, so bili preluknjani in pred mrazom ga niso kaj prida varovali. Boštjan je tako sedel že kakšno uro. In bolj se je trudil, manj idej se mu je utrnilo, kaj bi lahko podaril mami za božič.

    Zmajeval je z glavo in razmišljal: “Nima smisla, tudi če se spomnim kakšnega darila, nimam denarja, da bi ga kupil.” Odkar mu je pred tremi leti umrl oče, se je petčlanska družina le stežka prebijala iz meseca v mesec. Kljub temu, da se je mama trudila, delala je celo v nočni izmeni, v bolnišnici, denarja ni bilo nikoli dovolj. Vendar so pomanjkanje denarja in materialnih dobrin nadomeščali z ljubeznijo in družinsko harmonijo.

    Beri dalje (635 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Stari hrast me je osvobodil Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 10. december 2007 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Dušan

    Krona vesolja si, tam daleč je dom tvoje duše. Utelešen si po lastni volji, tvoji bivanje je tvoj izbor, samo da si pozabil, ali so ti izbili iz spomina. Vzorce drugih in svoje lastne si sprejel in si njihov ujetnik.

    Razum, tvoj sovražnik te dela nesrečnega, z občutkom da si več kot drugi. Starši in bratje in sestre so zgolj duše, samo da so ti vcepili vzorec pripadnosti, da je moč manipulirati s tvojimi čustvi. Vse duše tega sveta so tako kot ti samo Duše, ne pa boljši in slabši ljudje.

    Beri dalje (258 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Mačka Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 1. december 2007 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    Predstojnica samostana je nunam pogosto pripovedovala zgodbe. Nekega dne je prišla iz mesta in jim povedala, kaj je videla.

    "Mačka je ulovila miš. Prijela jo je za vrat in uživala v trzanju tresočega se telesa. Naslajala se je v strahu, ki ga je čutila med zobmi. Popustila je prijem in počasi položila malo bitje med prednje tačke. Miš je najprej hlinila nemoč in negibno ležala, potem pa je z zadnjimi močmi skočila naprej in hotela uiti.

    Mačka je igrivo poskočila, ji zarila kremplje v hrbet in jo potegnila nazaj k sebi. Potem jo je izpustila in spet prijela, dokler miš ni bila preveč izčrpana, da bi še poskušala zbežati. Mačje tačke so jo še nekaj časa premetavale sem ter tja, kot da bi govorile: 'Daj no! Kaj se nočeš več igrati? Pa ravno zabavno je postalo.' Na koncu je od miši ostala le še negibna mehka kepica dlake, kosti in mesa.

    Beri dalje (362 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

      Hitro iskanje  
    Podrobnejše iskanje
     Aktualno  


     Prijava uporabnika ? 
    :

    :

    Nisi registriran uporabnik? Registrirajte se.
    Si izgubil svoje geslo?
     Pomoč  
    Klikni za pomoč pi registraciji.

     Zanimivo branje  


     Mesečni horoskop  

    Klikni sliko za vstop na mesečni horoskop .

    Klikni za ogled horoskopa

     SLIKA TEDNA  

    Klikni sliko za povečavo.

    Klikni sliko za povečavo.

     Druženje  

    Imaš vprašanje?
    Bi se rad pogovarjal?
    Delil znanje z drugimi?

    Vabimo vas, da obiščete različna področja na forumu svet pogovorov.

    Akutalno doma in globalno
    Osebna in duhovn rast

    Zdravje in prehrana
    Knjige & Filmi & Slike & Glasba
    Ekologija in gaja
    Dodaj svojo idejo za boljši svet
    Kje ti (si) lahko danes pomagamo?


     Na liniji so:  
    Gostje: 33

     Vreme  

    Vreme
    Več o vremenu

     Opisi in navodila  

    * Uredništvo

    Pomoč in navodila za obiskovalce Pozitivk
    * Če prijava ne deluje
    * Kje, kaj in kako na pozitivkah
     
    Predlogi, vprašanja, ideje:

    * Vprašanja za uredništvo
    * Ideje in predlogi za boljše pozitivke

    Navodila za članke in dogodke

    * Navodila za objavo člankov na pozitivkah
    * Navodila za objavo dogodkov na pozitivkah

    Opisi Pozitivk in Sončne pošte

    * O Sončevih pozitivkah
    * Namen in cilji pozitivk
    * Sodelujte pri ustvarjanju
    * O Sončni pošti

    Oglaševanje

    * Oglaševanje na pozitivkah
    * Objava dogodkov

    Pozitivke so ustvarjene v GeekLog 1.4.x!

    Sodelujte z nami pri ustvarjanju najboljšega časopisa v Sloveniji.

    Dobrodošli


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2020 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 4,33 seconds