NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

sreda 15-jul
  • Henganje v Tivoliju

  • petek 17-jul
  • Grafika na žlico

  • nedelja 19-jul
  • Nedeljski bolšji trg - sejem starin

  • torek 21-jul
  • Trije spomini: Med Hajfo, Alepom in Ljubljano

  • četrtek 23-jul
  • Sončna delavnica

  • petek 24-jul
  • Poletje v Radol'c

  • sobota 25-jul
  • Poletni oddih: Ostani v srcu

  • nedelja 26-jul
  • Javno vodstvo po razstavi Videnje 20/20: Skupnost

  • torek 28-jul
  • Torkove igrarije z Lutkovnim gledališčem Velenje

  • sreda 29-jul
  • Milonga MCC

  • petek 31-jul
  • Poletno počitniško varstvo: Od paža do viteza

  • nedelja 02-avg
  • Svetovna serija v odbojki na mivki

  • torek 04-avg
  • Torkove igrarije z Muzejem Velenje

  • četrtek 06-avg
  • Morske pošasti

  • sobota 08-avg
  • Rudarski tek 2020

  • ponedeljek 10-avg
  • Poletni HITRI ZMENKI (30-45, 40-55 in 50-65 let)

  • sreda 12-avg
  • POLETNI MATCH - iščemo ujemanja - Dogodki za Samske

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Popotovanje po Skandinaviji do Nordkappa 1.del   
    četrtek, 17. julij 2008 @ 05:03 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Piše: Igor Petek

    Že pred letom dni se je Zoranu porodila ideja, da se odpravimo preko širne Skandinavije do vrha Evrope, torej do skrajnega severa Norveške Nordkappa. Ko mi je potovanje omenil, sem bil seveda takoj za. Tako je nastala ekipa Zoran, njegov sin Marko in jaz. Za prevozno sredstvo pa je bil določen Zoranov terenec Toyota Land Cruiser. Začele so se priprave, načrtovanje poti, kje spati, kaj vzeti zraven in podobno. Potrebno je bilo nabaviti hrano, kajti na skandinavskem polotoku je le ta izjemno draga.

    Določili smo tudi okvirno traso potovanja, zbirali smo informacije o cestah, zbirali smo informacije, kje se je dobro ustaviti, česa se izogniti in kako čim bolj smoterno izkoristiti dneve, kajti potovanje je bilo zaradi omejenosti z dopustom predvideno za maksimalno 21 dni.

    In 16.6.2008 je napočil datum odhoda. Toyota je bila naložena do vrha in pripravljena že dan prej. Popoldan smo krenili proti Mariboru in naprej preko Avstrije do Nemčije. Nadaljevali smo nočno vožnjo preko Nemčije, mimo Regensburga, Magdeburga, Hamburga, Kiela in Flensburga na Dansko in nato preko Danske, mimo Koldinga in Kobenhavna, preko slikovitega mostu na Švedsko. Ta prehod preko Baltika med Dansko in Švedsko je še posebej zanimiv, saj vodi najprej iz Danske pod morjem do otoka tunel, nato pa se na otoku povzpneš na veličasten most. Seveda je to prečkanje zelo zasoljeno, saj plačaš prehod preko tunela in mostu kar 37€. Kakorkoli, po 24 urah vožnje smo prispeli na Švedsko in bili smo že dodobra utrujeni. Ker Marko, kot mlad šofer, ni kazal znakov, da bi rad sedel za krmilo, sva vso vožnjo izmenično opravila Zoran in jaz. In padla je odločitev, da še nekaj časa nadaljujemo po Švedski, kajti prvi večji postanek naj bi sledil v Oslu na Norveškem.

    Tako smo še nekaj časa vozili proti severu, vmes smo si ogledali še Goteborg in se proti večeru ustavili v kampu pribljižno 80 km pred Oslom, še na Švedskem. Tu smo postavili šotor, nekaj povečerjali(Marko je pripravil slastne špagete s tuno) in se kmalu odpravili na zaslužen počitek. Ponoči je bilo nekaj dežja, ki pa sva ga z Markom prespala, Zoran pa je začel razgrajati okoli šotora že ob tretji uri zjutraj. Z Markom pa sva kljub njegovemu kravalu, v spalkah vztrajala do šeste ure zjutraj.

    Sledil je zajtrk in pospravljanje šotora in zatem nadaljevanje poti proti norveški meji in Oslu. Po vseh dosedanjih podatkih in pričanjih, naj bi bili Norvežani na meji strogi in rigorozni. Že prej smo cigarete poskrili med obleke in po raznih kotih. Na naše veliko začudenje, pa smo na mejnem prehodu zagledali dve tabli in sicer rdečo, na kateri je pisalo, da če imaš kaj za prijavit, zaviješ na desni pas in zelena, na kateri je pisalo, da se kar odpelješ dalje, če nimaš nič za prijavit. Seveda smo se držali zelene table in nadaljevali proti Oslu.

    V Oslu smo najprej zavili k sloviti skakalnici Holmenkolm, ki je res vredna ogleda in se ponosno dviga nad Oslom. Šele, ko na skakalnici stojiš, vidiš, v kakšno globel skačejo orli na smučeh. Naredili smo nekaj fotografij, še posebej zanimiv je bil trol, ki stoji ravno nasproti skakalnice in je vklesan v veliko skalo, ki je visoka preko 6 metrov.

    Nato smo se napotili v Vigelandov park skulptur http://members.cox.net/c.kau/Vigeland/ , ki stoji v samem centru Osla, ki je vreden ogleda in je verjetno najbolj obiskana turistična destinacija v Oslu. Sam Oslo se mi ni zdel nič posebnega, prepleta se z staro norveško arhitekturo in nekaj sodobnimi nebotičniki, ki segajo visoko v nebo.

    Po ogledu Osla smo nadaljevali na sever proti slikovitemu mestecu Flam, ki leži ob enem največjih fjordov Sognfyordu. Flam je tipično Norveško mestece, z lesenimi raznobarvnimi hišami, pri katerih prednjači rdeča barva. Sploh na celotnem območju Skandinavije vidiš največ hiš pobarvanih v rdečo barvo. Domačini so tako kot vsi Norvežani prijazni, toda malo zadržani. Žal pa nas je v tem slikovitem delu Norveške spremljal dež in megla. Po fotografiranju smo nadaljevali po ozkih norveških cestah ob fjordu do trajektnega pristanišča, kjer smo s trajektom nadaljevalo na drugo stran fjorda in nato zapeljali mimo Sogendala proti sloviti E-55, ki se vije preko velikega gorskega masiva, mimo Galt Hopigena(najvišji norveški vrh, na katerega so Norvežani ponosni tako, kakor mi na svoj Triglav).

    Kmalu smo se ustavili v kampu in tokrat zaradi grozečih oblakov najeli leseno kočo, nekakšen bungalov, ki jim Norvežani pravijo hytte. Takšne bungalove je mogoče najeti v celi Skandinaviji za ceno med 40 in 80€ za noč. Cena je odvisna od lokacije in seveda od opremljenosti. Nekatere imajo kopalnico in wc in so dražje, druge so bolj enostavne in se tuširaš v sanitarijah v sklopu kampa.

    Naslednji dan smo zapeljali na slovito 55-tko in od ranega jutra do večera nas je spremljala megla in dež in na trenutke orkanski veter. Tu in tam  se je megla razkadila in odpirali so se čudoviti razgledi na zaledenela gorska jezera in zasnežene vrhove. Tudi ob cesti so nas spremljali 2-3 metra visoki snežni zameti. Med dežjem se je na najvišji točki prelaza začel pojavljati tudi sneg. Ustavili smo samo enkrat, da smo malo fotografirali in nato hitro nazaj v varno zavetje Toyote, kjer je bilo lepo toplo. Cesta je ozka, z veliko zavoji in ker je pomembna prometna povezava med dvema regijama, srečaš tudi tovornjake vlačilce, s katerimi je srečanje dokaj pestro. Ampak vse se je srečno končalo in ko smo se začeli spuščati v dolino proti mestu Lom, je tudi veter in dež počasi ponehal.

    V Lomu smo naleteli na zanimivo cerkev, dokaj veliko in celotno zgrajeno iz lesa. Cerkev je že zelo stara, pa kljub temu kljubuje času. Skozi mesto se vije slikovita reka s številnimi brzicami in slapovi. V tem delu tudi ni več teme, noči so sicer še bolj sive, ampak če ni oblačno, je nebo ponoči dokaj modro. Od tu smo nadaljevali proti Trondheimu in se na poti ustavili v kampu, kjer smo zopet prespali v koči. Pred spanjem smo posedeli predkočo in ob eni uri zjutraj naredili prve posnetke ponoči, brez bliskavice. Prebudili smo se v čudovito jutro brez oblakov na nebu.

    V tem delu Norveške ni več nobenih avtocest in napreduješ počasi po magistralni cesti E-6, ki vodi proti severu. Voziš se po gozdovih, ki jim ni videti konca. Med gozdovi so številna jezera in v notranjost se zajedajo številni fjordi, tako da nemalokrat ne veš več ali se voziš ob jezeru ali ob fjordu. Da o slapovih ne govorimo. Slapove kot so Rinka, Savica, Peričnik, vidiš na vsake nekaj kilometrov in sploh niso turistična točka, saj so tako številni, da bi se lahko ustavil vsakih nekaj kilometrov.

    Trondheim je eno večjih mest v tem srednjem delu Norveške, ki se ponaša z zelo lepo tipično norveško arhitekturo, torej lesene hiše, tudi velika mestna hiša je lesena. Posebnost mesta je velika katedrala, ki spominja na tiste francoske Notre dame. Ulice so slikovite, ob morskih kanalih, ki se vijejo skozi mesto so postavljene hiše na visokih kolih. Vse so pobarvane značilno rdeče, rumeno, modro in belo. Ulice so snažne, nikjer ne vidiš ležati smeti po pločnikih. Cene živil in vsega ostalega so na Norveškev višje od naših kar za nekajkrat. Škatlica cigaret vseh znamk stane 9,5€. Za mleko odšteješ cca. 5€ za liter, kakor tudi za slabo kilo kruha. Tudi zelenjava in sadje sta izredno draga. Zanimivo je tudi to, da so pri 15 stopinjah večinoma vsi v kratkih rokavih in oblečeni čisto poletno.

    Pot nadaljujemo ob Trondeisfyordu proti Mo i Rani in točki, kjer se začne polarni krog. Vmes prespimo v kampu v koči, ki je zopet drugačna in vsaka je po svoje zanimiva.

    Zjutraj se odpravimo proti Mo i Rani, ki ni nič posebnega, klasično norveško mesto in nadaljujemo proti točki, kjer se začne polarni krog.

    Tu se zustavimo, malo poslikamo, se fotografiramo na snežnih zaplatah, postavimo možica iz kamnov in se okrepčamo. Kupimo tudi nekaj spominkov, napišemo razglednico domov in prijateljem, ki pa do danes, 4.7. še niso prispele. Verjetno so romale kam na Slovaško. (Pravilno sem domneval, kajti prispele so 10.7. in so imele poleg Norveškega žiga še žig Bratislava na Slovaškem).

    Se nadaljuje

    Igor Petek
    Foto: Zoran, Marko, Igor

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • http://members.cox.net/...
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * Zgodbe iz sebe

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Popotovanje po Skandinaviji do Nordkappa 1.del | 1 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Popotovanje po Skandinaviji do Nordkappa 1.del

    Prispeval/a: Devi dne sobota, 19. julij 2008 @ 00:45 CEST
    vau Igor, kako je lepo!
    bojo se fotke? :))


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2020 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,51 seconds