Velikokrat se mi pojavlja vprašanje, kaj je usoda. Ali jo lahko spremenimo?
Prav zdaj, v mesecu Marcu, je v Beogradu potekala mednarodna astrološka konferenca in med drugimi se je pojavilo tudi to vprašanje.

Čas pred Veliko nočjo, to je pred pomladnim enakonočjem, ki so ga častili tudi naši Slovanski predniki ponuja odgovor na to vprašanje. Vse se prebuja, dnevi postajajo čedalje bolj prežeti s svetlobo in ta pomladanska vrata lahko občutimo na svoji koži, to je v svoji majhni celici.

Narava diha v popolni urejenosti. Planeti upravljalo s hormoni, uravnavajo procese živalim in rastlinam. Življenje tako teče, se razvija z vso evolucijo.

Človek pa je bitje, ki ima poseben dar. S svojim duhom lahko preide tudi najbolj negativne položaje planetov, saj je v svojem notranjem bitju svoboden. Ta svoboda se kaže v tem, da lahko živi in dela v skladu z voljo svojega duha. Torej mimo vseh planetov, kar ga lahko pripelje bodisi v razsvetlenje, bodisi v propad. Vsako človeško bitje je zmožno teh dveh skrajnosti. Se predati posesivnosti, zlu ali pa čistemu sočutju.
Zato je pri soočanju z življensko nalogo posameznika, ki se vidi iz natalne rojstne karte potrebno upoštevati duhovni aspekt.

Naloga vsakega bitja je negovati sočutje, postati boljši človek in glede na to je potrebno spoznati sebe. Katere strani so ti po naravi dane, da ti pomagajo in druge, ki verjamete ali ne, so ti dane, da ti škodujejo. S pomočjo prvih se razvijaš, si nabiraš vitalno moč, druge pa lahko preprosto preideš z duhom, z svojo človeško bitjo, sočutno ljubeznijo, ki je nad vsem. Lahko pa jih tudi tako, da s slabimi aspekti položaja planetov, ki imajo veliko energije pomagaš svetu.

Naša kultura ima korenine v krščanstvu. Vsebuje konflikt med monoteizmom in politeizmom. Pred krščanstvom je bil vsak planet kot živo bitje, kot božanstvo. Človek je bil ujet s svojo v zvezdah pisano usodo, ki so jo brali astrologi. Vendar pravi mojstri so vedeli, da je bila dana človeku posebna milost, da z predanostjo krene pot mimo usode. Se dvigne nad svojo usodo. To sporočilo prinaša pomladni ekvinokcij, v krščanstvu označen z Vstajenjem.

Astrologi so videli znamenje na nebu po katerem so vedeli, da se bo pojavil nekdo, ki bo pokazal pot iz slepe ulice. Pojavil se je Jezus in je rekel, da je on čista ljubezen in bog, ki je ljubezen in bog, ki je ljubezen, vas popelje iz vsakršnih tegob ali težav. To brezpogojno ljubezen bi lahko imenovali SOČUTJE.

Takrat se je pojavila slepa ulica astrologov, ki je bila točno ta pogojenost človeka. Torej vprašanje, ali je potrebno poznati človekovo usodo? Ali lahko s poznavanjem človekove usode spremenimo slabe dogodke?

Mnogim je uspelo spremeniti nalogo zato, ker so jo poznali, mnogim spet ne. Jezus je dal odgovor na to vprašanje; Sočutje.

Petsto let pred Jezusom je to dokazal Buda in tudi manj znani učitelji, ki jih zgodovina ne pozna. Sočutje izhaja iz človekovega notrnjega bitja, iz tiste večne iskrice, ki ni ujeta v čas in prostor. Resnična osvoboditev pomeni živeti to krhko, sočutno notranje bitje. To je duhovni razvoj, je razsvetlenje.

Konflikt, ki ga prej omenjam, med monoteizmom in politeizmom je tu. Ljubezen je edini bog, ki nas vodi v osvoboditev. Zaradi tega pa žal ni potrebno pozabiti na astrologijo. Predaja in duhovno sočutje je dovolj za duhovni razvoj. Tisti, ki je v veri predan sočutju, je na svoji poti. Astrologija pa je mnogim lahko v pomoč, ker se lažje prepoznavajo, skozi postavitve planetov vedo, kakšne pasti in udarci jih čakajo v življenju. Torej biti zavesten svojih pomankljivosti ali pa talentov.

Planeti vplivajo na snovno dogajanje. Druga pozornost, svet nezavednega (K.G. Jung) pa je izvensnovni, neorganski in izven vseh vplivov časa. Pot razsvetlenja je zato tako težka borba, ker planeti usmerjajo celice, dušo, razum po svojih določenih in v naprej predvidenih poteh. Duh pa je svoboden in osvoboditev pomeni iztrgati celico, prežeti jo tako močno z duhom, da jo iztržeš iz zunanjega sveta.

Ljudje, ki so z duhom preželi snovno, so izginili in postali mit. Postali so človek s srcem in sočutjem. Kot ljudje so umrli, da bi se znova rodili v duhu. O tem priča VSTAJENJE, ki je največji praznik in kot mit govori ravno o tem.

Preobrazba torej ni lahka stvar, je celoživljenska borba, borba s svojimi čustvi, telesom, nagonoi in bolj, ko jih ozavestiš skozi planete, bolj spoznaš samega sebe. Preobrazba samega pa je npovezana z obločitvijo notranjega bitja in nima povezave s planeti.

Z močjo duha, predaje sočutju se da izničiti vse slabe vplive.

Gaia