NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Tajkun Grandes, Adi in klošarji   
    sreda, 5. marec 2008 @ 05:01 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    KLOŠARJI - Zleknjeni klošarji na železniški postaji: Adi, zapoj nam pesem o klošarjih!

    Bravo Adi, al' ga boš spil z nami en šluk.

    ADI: Nikar me ne vprašajte, krivo bi mi blo, če ga ne bi spil. Bog vas živi!

    Adi zabrenka in zapoje:

    Sem klošar, še sam ne vem od kdaj,
    od vekomaj, se mi že zdi,
    nič nimam, nič nočem, tako je, pa kaj,
    nekako vseen se živi.

    Povsod me dovolj je in ni me nikjer,
    so klošarske čudne poti,
    nenehno me vodi v življenju nemir,
    pijača pa me umiri.

    Včasih sem tukaj in drugič drugje,
    popivam brez misli in sanj,
    nikdar me ne brigajo drugi ljudje
    in tudi jaz njim sem neznan.

    Že dolgo odrinjen na stranski sem tir,
    le veter mi boža obraz,
    pokriva nebo me al cajteng papir,
    zbudi pa me sonce al mraz.

    Ko huda bo zima,
    bom zmrznu nekje,
    nikomur ne bo nič hudo,
    nihče se ne joče,
    ko klošar umre,
    morda je še bolje tako.

    Nikar me ne vprašaj,
    kaj krivo je blo,
    zakaj in kdaj tak sem postal,
    jaz klošar sem bil,
    klošar sem zdaj
    in klošar bom zmerom ostal.

    GRANDES: Ti Kocel, povem ti, da sem kot spoštovan človek stopil iz BMW-eja in tisti v glavo razmršen divji koštrun, glumač in pevec šansonov, me je gledal v oči kot sova, kot hipijevski sin me je vabil na posedanje na železniški postaji s klošarji. Temu površnežu manir, bi vrgel kar šop bankovcev v obraz. Kaj poje o klošarjih, zakaj ne poje o nas spoštovanih in uglednih ljudeh, ki smo obdani s slavo, obiljem in so nas polna usta resničnosti. Lahko bi bil malo bolj odgovoren svojim gospodarjem. Meni stiska srce in ledeni kri, ko vidim kakšni zalegi naši šansoni posvečajo pozornost.

    KOCEL: Saj veš, da pevec podalpskih šansov ni človek, je zajebant, dela škodo našemu gospodarstvu in našemu poklicu, je stremuh za senzacijami, povezan z demoni in 'folkom' z dna. Kot štor med koprivami je, jaz bi ga kar presekal na dva dela kot je Krjavelj hudiča. In naredilo bi štrbunk.

    GRANDES: Zadnjič se je poševno sklonil nadme kot senca in klošar je siknil vame: tajkun. Zalega beraška. Mene so zabolele znojnice od dela.

    KOCEL: Samo zehanje je teh lenuhov, klošarske pijandure, jaz jim trupel že ne bi odtajal s toplimi obroki. Hladno bi ravnal s to drhaljo, zavrženci, smrdljivci, ki se nikoli ne oprhajo. Eden že deset let nosi isto kučmo iz smrdljivega lisičjega krzna, med dlakami v hlačah se mu je pa usmradil dvoglavi klopotec. Tam v Cukrarni ima ta zalega svoje zbirališče in kurbišče.

    GRANDES: Pusti te zvarke z neostriženimi umazanimi lasmi in smrdljivo brado. Danes sem kupil za milijon Eur delnic. Prav z igračkanjem včasih narediš dober posel. Da vidiš kako se mi je moja, z diamanti nabasana Dasa smehljala in mi rekla, da se bo z veseljem udeležila praznika v troje v novem salonu, s pozlačenim sedlom za seks. Ugajajo ji močni, s konjskimi zrezki hranjeni mladeniči, meni pa mladoletnice, zmožne razgibati ta moj ohlapni ud. Swingeraštvo. Saj veš, da sem od poslov zgaran. Denar prestavljam iz enega računa na drugega. Svežnji so težki kot svinec.

    KOCEL: Kaj boš s kapitalom, kam ga misliš vložiti. Razmišljal sem o vili in jahti na Floridi. Kako pa misliš strapulirati transakcijo?

    GRANDES: Imam bolno babico, ki rabi zdravila. Denar bom spravil najprej na Ciper, nato na Bahamske otoke. Tam se dacarji ujemajo z vremenom v Evropi, saj razumeš! Denar bo nato šel k babičini sestri. Imam firmo s slamnato streho, saj se razumeva. Prababico tašče so pokopali v Miamiju. Izgledala je kot stari krokodil. Na vroči soparici so žalovali samo aligatorji. Nakazilo moram sprovesti na »Pompes funebres Arizona» za stroške pokopa in spomenik. Imel sem jo tudi dobro zavarovano pri neki ameriški zavarovalnici.

    KOCEL: Aha, ti pa dišiš danes po dimu in divjačini.

    GRANDES: Na Azorih smo pekli oddojke in medveda. Razposlal sem veselo vabilo in piknika se je udeležilo kar lepo število druščine Jet Set. Vadili smo v bojnih in viteških spretnostih in se sabljali, streljali v tarčo in prižigali ognjemet. Neka krava se je zadrogirala in težila. Polival sem jo s šampanjcem, njen moški pa je pil šampanjec iz škornja. Nek kuhar jo je skrtačil, da je lahko zaspala. Igrali smo se pastirje, kavboje in morilce izobčence. Moja Dasa je čepela na drevesu nad bazenom in hotela postali morska volkulja, ognjena bolečina med nogami jo je skelela, ker sem jo odslovil iz njene knežje sobe in pripeljal v posteljo neko razgreto mladenko. Veš malo zabave smo bili zares potrebni. Menedžerski poklic je stresen. Po izčrpanosti rabiš kakšno mlado kravico.

    KOCEL: Ti stari lisjak, ti pa znaš obdati s svetniškim sijajem svoj račun, kot plamen zgoščenega žara okrog svetnika sta zgoščena tvoja bistrovidnost in bistrumnost. Stara šola ni kaj. Vsako kravo, ki jo spustiš na pašo znaš dobro opitati. Ostal si skoraj brez želja, saj si prenasičen od užitkov. Sem bil v New Yorku na specialističnem zdravniškem pregledu in imam povišan kolesterol in trigleceride. Veš kako porogljiv nasmeh je imela moja petindvajset let mlajša žena in kako me je začela zaničevati zaradi mojega Abrahama. Jo bom dal na čevelj in dobil še mlajšo.

    GRANDES: Veš, imamo dve vrsti ljudi. Eni uspejo, drugi propadejo. Pastirji brez krav postanejo klošarji. Lastniki krav pa kavboji s cvenkom pod palcem. Najboljši so bili certifikati in krediti zavarovanimi z delnicami. Eni štejejo leta, drugih jih ne štejejo. Z zaponko si pripnejo hlače na brado in pritrdijo flašo na usta, srebajo in jim je vseeno.

    KOCEL: Sit sem te izgubljene klošarske živine, ki se klati po naših cestah, stavka in dela samo zgago. Koliko te živine je tudi med ženskami. Zaljubljena živina, ki jo izpustiš iz hleva, pa ti dela samo škodo. Zadnjič me je ena v Pleyboyu poštena zasrala, govorila je, da sem prizadet in omotičen ko seksam in da mi uspeva samo, ko ji nalepim 1000 Eur na popek. Zalega babja kako mi je vzela poslovni ugled in osebno dostojanstvo. In koliko denarja sem porabil zanjo, za njeno drogo in pijačo, obleke in nakit. Sedaj se pase z mojimi lepimi oblekami, z Ukrajinkami in Romunkami v Tivoliju, dobila je nekega zvodnika konjskega obraza, da se ji ni treba preveč truditi.

    GRANDES: Prav imaš, certifikati so bili najboljši. Omogočili so hiter zaslužek. Cela vojska sedanjih klošarjev, brezposelnih in raje je stala pred vrati in mi smo se basali s papirji. Prmejduš, kakšni zlati časi so bili. Z zobmi zagrabiš, stehtaš v skladu z zakonom in nihče ti ne prelomi več miru. Meni se danes trezor med pozlačenimi stenami tako sveti kakor ogenj. Bil je to dober osamoosvojitveni plen, še vojni dobičkarji nimajo boljšega.

    KLOŠAR: Poslušaj, poslušaj pesem: »Umrla je država!« Pojdimo na pogreb!

    Prispelo po E-pošti

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * Zgodbe iz sebe

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Tajkun Grandes, Adi in klošarji | 4 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Tajkun Grandes, Adi in klošarji

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 5. marec 2008 @ 17:48 CET
    Objavljena satira vzpodbuja k razmišljanju in biča družbene razmere. Pretiravanje je karikatura in dovtip, ki izhaja iz družbenih nasprotij.

    Kaj si predstavljamo pod besedo tajkun?

    Tajkún je novejša tujka, ki označuje zelo premožnega poslovneža. Izvira iz japonskega »taikun« in pomeni »veliki gospod«. To je bil naslov šogunov.

    Izraz tajkun se v sedanjem času uporablja za gospodarske mogotce, ki so si v času političnih in družbenih sprememb pridobili bogastvo in pomemben politični vpliv. Do svojega bogastva so tajkuni prišli na račun manj privilegiranih ljudi s podkupovanjem politikov, kar jim je poleg bogastva prineslo velik vpliv na nacionalno politiko. Taki gospodarstveniki se povezujejo s spornimi posli, ki so nepregledni.

    Tudi v Sloveniji se srečamo z izrazom tajkun. Najpogosteje se povezuje s procesom privatizacije, kjer prihaja do velikih oškodovanj družbenega premoženja in pogostega neupravičenega bogatenja posameznikov.

    V nekdanjih socialističnih državah z besedo tajkun označujejo osebe, ki so si v času privatizacije in uvajanja kapitalsko-tržnega sistema ustvarile veliko bogastvo in mrežo poslovnih povezav. Kot slabšalna beseda nadomešča manj označene »milijonar« in »magnat. V Sloveniji se je pojem tajkunov in »tajkunizacija«, kot način obvladovanja gospodarstva z mrežami povezanih novih bogatašev, pričel pogosteje uporabljati po tem, ko je predsednik vlade Janez Janša sprožil proti-tajkunsko kampanjo oziroma vojno.

    Preprečiti želijo menedžerske prevzeme podjetij, pri katerih prevzemniki za bančno posojilo zastavijo delnice ali drugo premoženje podjetja, ki ga kupujejo. Skoraj vse poslanske skupine so novost podprle, tudi v opoziciji, čeprav imajo pomisleke o učinkovitosti zakonov. Za zakon o prevzemih je glasovalo 38 poslancev, medtem ko so spremembe zakona o bančništvu podprli brez glasu proti.

    S tem in z ukrepi, ki sledijo, želi vlada narediti konec nepreglednim prevzemom, ki naj bi izčrpavali prevzeta podjetja. Menedžerji bodo morali ob prevzemih Agenciji za trg vrednostnih papirjev poslati izjavo, da za posojilo, s katerim plačajo prevzem, niso zastavili delnic ali drugega premoženja podjetja, ki ga prevzemajo.

    Vladni boj proti tajkunom pa seveda ne sega daleč nazaj. Začel se je po predsedniških volitvah, ko je premier Janez Janša preveril zaupnico njegovi vladi v parlamentu in jo tudi dobil, nato pa napovedal boj proti tajkunom. Posledica napovedi boja proti hitrim dobičkarjem so zakoni, ki naj bi onemogočili hitre prevzeme in bogatenje posameznikov.

    V političnih krogih se govori o pivovarski, zidarski in drugih aferah, Orionu, SIB banki, HKS Sicuri in drugih HKS, ki so izšle iz Optimizma in so opeharile varčevalce. Poleg tega se beležijo velike utaje davkov s fiktivnimi računi prek slamnatih - satelitskih podjetij, ki služijo le za pranje denarja.
    Velikim goljufijam bo policija, tožilstvo in pravosodje težko prišlo na sled z dokaznimi postopki in jih pripeljalo v fazo, da bodo izrečene tudi sodbe.

    Za epilog državljani še ne bomo vedeli tako hitro. Komedije, farse in burke ter satirično komične, kakor tudi tragične zaplete in razplete, ki povzročajo trpljenje in prakrjašanja najrevnejšim državljanom, pa imamo možnost videti vsaki dan na TV in občutiti na žepih, saj je vsaki dan večja draginja, plače in pokojnine pa so vedno iste, če odmislimo omembe nevredna zvišanja za nekaj Euro. Očitno se nekdo zajeda v narodove interese in povzroča ljudstvu prikrajšanja in mu slabša življenjski standard.

    Prerazporeditev kapitala je bila že opravljena pod prejšnjo vlado in škoda, ki je bil s tajkunizacijo, elitizmom in političnim lobiranjem izvršena slovenskemu narodu, se bo težko popravila.

    Prerazporeditev kapitala po osamosvojitvi zagotovo ni bila skladna z narodovim interesom ter njegovimi potrebami in hotenji. Ljudje so imeli vizijo države javne blaginje po vzoru sklandinavskih držav in ne anarhičnega neoliberalizma, ki ni niti zakonodajno, niti sistemsko in ne nadzorno uredil ekonomskega procesa preoblikovanja gospodarstva.



    Tajkun Grandes, Adi in klošarji

    Prispeval/a: budabreztruda dne sreda, 5. marec 2008 @ 18:44 CET
    Tatjana,

    ne hodim na pogrebe, ampak na tvojem pa bom. :o)

    Vsa čast ti, klobuk dol (čeprav ga ne nosim) !!!!!!!!!!!!!!!!!



    lp, buda - ceni : odkritost + poštenost = TATJANA



    Tajkun Grandes, Adi in klošarji

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 5. marec 2008 @ 21:06 CET
    Buda, ne kliči vraga v hišo. Pridi raje na kakšen korazrec refoška na Primorsko. Hvala za mnenje. Tudi jaz te zaradi odkritosti in neposrednosti spoštujem.

    Prav lep pozdrav
    Tatjana


    Tajkun Grandes, Adi in klošarji

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 14. avgust 2008 @ 16:10 CEST
    Nek klošar me je pred nedavnim ustavil in me prosil, da mu dam 5 Evr za pir. Rečeno storjeno. Nato me je vprača, če imamo res v Sloveniji trojanskega konja.

    Meni se je zdelo takšno vprašanje čudno. Nisem mu hotela odgovoriti, saj še sama ne bi vedela kaj naj mu sploh odgovorim in na kaj meri. Nato me je vprašal, če mu lahko povem zgodbo o Trojanskem konju.

    Rekla sem mu, da sem nekje prebrala, da je zgodba približno taka-le:

    Troja je bila prastaro mesto na maloazijski obali, ki so ga nekoč zaradi hude zamere napadli Grki. Vendar Troja za Grke ni bila mačji kašelj, obleganje se je vleklo in vleklo. V desetem letu vojne so Grki končno spoznali, da brez zvijače ne bo šlo. Premeteni Odisej, najbolj prebrisani Grk v Menelajevi vojski, si je izmislil, kako naplahtati Trojance. Naročil je možem, naj zgradijo velikega votlega lesenega konja in ga postavijo pred vrata Troje. Ko je bil konj narejen, se je Odisej s skupino najhrabrejših vojakov skril vanj, ostali Grki pa so se vkrcali na ladje in se delali, kot da razočarani nad svojim neuspehom odhajajo domov. Trojanci se kar nekaj časa niso mogli odločiti, kaj naj naredijo s konjem, ki so ga pustili Grki, navidez kot darilo bogovom za srečno vrnitev. V silovitem veselju, da je vojne konec, se je razsodnost umaknila pohlepu: Trojanci so konja zvlekli v mesto, a ker je bil prevelik, da bi ga spravili skozi mestna vrata, so porušili del obzidja. Na ta trenutek so seveda čakali Odisej in njegovi tovariši. Ponoči so se tiho splazili iz konjevega trebuha, premagali zaspane trojanske stražarje in z baklo dali znamenje ostali vojski, ki se je medtem z ladjami neopazno vrnila pred Trojo. Grki so z lahkoto prišli v mesto, ki ga ni več varovalo nepremagljivo obzidje, ga zavzeli in oropali. Konec Troje je bil žalosten, saj je ni premagala moč, ampak ukana...

    Nato klošar ponovi: Komu ali čemu torej lahko rečemo TROJANSKI KONJ? Drugi klošar, ki je pogovor poslušal je enoglasno pridal, da tajkunom, saj našega narodovega bogasta niso »vojaki« varovali tako, da so ga tajkuni lahko zavzeli in oropali z ukano in ni nič čudnega, če je pri nas toliko klošarjev.





    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,54 seconds