|  Prvič sem videla dokumentarec The Secret / Skrivnost pred dobrim letom. Kljub temu, da nisem izvedela nič presunljivo novega, me je pristop filmske ekipe popolnoma prevzel. Ob zaključku filma sem bila prijetno optimistična, dobre volje in polna energije. “Tokrat pa res!” sem si rekla. “Tokrat se bom pa res držala teh načel.”
V istem času sem ravno zbrala dovolj samodiscipline, da sem napisala prvi osnutek mojega prvega mladinskega romana Prekletstvo družine LeRoy in hkrati sem zbrala dovolj poguma, da sem z mojim novim početjem seznanila mojo družino, sorodnike in prijatelje. Po glavi se mi je pletla množica strahov in osebnih negotovosti.
“Se mi bodo smejali?” sem se spraševala. “Mi bodo rekli, da je moja knjiga 'kar nekaj'? Se jim bo vse skupaj zdelo le izguba časa?”
Ker pa sem si s pomočjo Skrivnosti izoblikovala moje dolgoročne cilje in aktivno delala na reprogramiranju moje mislenosti in prepričanj, sem se tudi uspešno pretvarjala, da sem močnejša kot strahovi v meni. Zelo močnejša!
“Upoštevala bom zakon privlačnosti, ki ga opisuje Rhonda Byrne. Sprememnila bom moje razmišljanje in postala odlična pisateljica.” To je bila moja odločitev in temu sem sledila. Včasih sem bila bolj, včasih manj dosledna, vsekakor pa je postajal rezultat mojega truda vedno bolj viden. Vsak dan sem se prepričevala, da sem odlična pisateljica, čeprav si sama še nisem verjela. Vendar pa sem vztrajala. V mislih sem si ponavljala pozitivne misli. Pisala sem jih na papir. Brala sem navdihujoče knjige in poslušala navdihujoče zgoščenke. In v tistih izjemnih trenutkih, ko se mi je v misli prikradla zanimiva rešitev mojega pisateljskega problema ali pa odlična ideja, sem si morala reči: “Ja, Ksenija! Ti si pa res odlična pisateljica!” In počasi, prav počasi sem začela verjeti, da morda sem pa res odlična pisateljica ... Zakaj pa ne?
Ko sem se s knjigo približevala njeni zadnji verziji in ko sem iz vseh strani slišala pohvale in navdušenje nad mojim romanom, se se odločila poiskati založnika. Takrat mi je marsikdo svetoval naj raje izdam knjigo v samozaložbi.
“Založnika je namreč težko dobiti,” so mi rekli. “Skoraj nemogoče.” Drugi so mi rekli, da če bom imela tako srečo, da bom dobila založnika, bo minilo veliko časa preden bo knjiga sploh prišla na vrsto za objavo. “Najbolje, da si prihraniš energijo in izdaš v samozaložbi,” so mi radi svetovali. Spet tretji so mi rekli: “V redu. Pišeš knjige. Ampak ne misli si, da boš od tega kaj konkretnega imela!”
Ampak moji cilji so ostali jasni in čeprav sem jih zadrževala v sebi, sem vsak dan sledila Rhondinim navodilom. Točno sem vedela kaj delam in zakaj. Te poti nisem izbrala naključno, temveč premišljeno.
Kljub temu pa sem si izdelala dobro začrtan bojni načrt. Za vsak slučaj ... Načrt kako se bom borila ne glede na moje možnosti. Vendar pa nič, prav nič ni šlo po tem načrtu ... Nobenega boja namreč nisem potrebovala. Presenteljivo, vendar s pomočjo Skrivnosti sem dobila založnika TAKOJ. Kar so mi napovedali za nemogoče, je bilo zame MOGOČE. In ne le enega - dobila sem VEČ zainteresiranih založnikov. TO pa naj bi bilo RES nemogoče! Tako vsaj pravijo ... Tisti, ki ne poznajo Skrivnosti.
In sedaj, slabega pol leta pozneje, se je moja knjiga znašla na policah knjižnic in knjigaren. Prekletstvo družine LeRoy na prodajnih policah. Si mislite?
“Tako hitro?! Pa saj to ni mogoče!” mi pravijo prijatelji, ko jim povem najnovejše novice.
“Ja, tako hitro.” Ker se ravnam po načelih Skrivnosti in ker sem ... odlična pisateljica - kot se vsak dan zahvalim Bogu, Vesolju, Stvarstvu ... In NEMOGOČE postane zelo hitro MOGOČE ... |
NE ZAMUDITE
“Skrivnost” Rhonde Byrne in “Prekletstvo družine LeRoy”
Prispeval/a: W dne sobota, 3. maj 2008 @ 13:30 CEST
PS W. Disnej je že malce utrujen s popravljanjem koncev pravljic H. Andersena... in V. Hugo - ja
“Skrivnost” Rhonde Byrne in “Prekletstvo družine LeRoy”
Prispeval/a: Ljuba dne sobota, 3. maj 2008 @ 18:09 CEST
Blagor tebi, Ksenija, ti privoščim iz srca.
A vedi, da je vsako izpolnjeno željo treba na nek način krepko plačati in dostikrat tudi preplačati!
Ti povem svojo zgodbo?!
Pred osmimi leti sem tudi jaz hitro našla založnika za izdajo moje prve knjige VERZI.... Lepo sva se zmenila, da dobim od vsakega prodanega izvoda 6%, in to zapisala v pogodbi, pa ni bilo nič od tega. Celo leto, kar je bila knjiga v prodaji, nisem dobila glasu od njega, kaj šele kakšnih nakazil. Ko sem ga pobarala, kako in kaj je s prodajo, mi je pa jamral in stokal, da slabo, čeprav sem od prodajalk v knjigarnah slišala drugačno zgodbo. Nazadnje me je odpravil z 2.000 DM (za avtorske pravice) za osem let mojega dela in truda.
Čez pol leta me je poklical in povedal, da bo potreben še ponatis, ker je knjiga menda že pošla (čudno, pri tisti slabi prodaji!). Pristala sem, kajti z njim sem imela petletno pogodbo, in spet mi je (zdaj kar takoj) izplačal 2.000 DM za avtorske pravice. Knjigo sem še dodatno lektorirala jo dopolnila s svežimi teksti, tako da se je njen obseg povečal za skoraj 100 strani.
Ko je 5-letna pogodba potekla, je nisem obnovila, ampak sem tretjo (in čez kako leto in pol še četrto) izdajo knjige izdala v samozaložbi. Zdaj gre v promet kot sveže žemljice, a mislim, da do pete izdaje ne bo prišlo, čeprav imam na zalogi le še kakih 120 izvodov. Zakaj?
Ker mi knjigarne poberejo skoraj polovico zaslužka, da sploh ne govorim o poštnih stroških, ki so izključno na mojih ramenih, in o stroških z embalažo, ko knjige pošiljam knjigarnam!
In da ne govorim o tem, da na pošti ali v knjigarnah večkrat tako nemarno delajo s paketi, da jim padajo po tleh, pri čemer se občutljive knjige poškodujejo, nakar mi jih knjigarne brez obrazložitve pošiljajo nazaj. Enkrat so me celo obsodili, da sem jim poslala knjigo polito s kavo, ko pa še nikoli v življenju pri pokanju knjig nisem zraven pila kave.
Preprosto utrujena sem že od tega, ne morem več! Skratka - izpolnjena želja mi je prinesla tudi kup stranskih učinkov, ki mi krepko zmanjšujejo, da ne rečem kar izničujejo, veselje, ki sem ga tako globoko občutila ob uresničitvi želje.
Naj povem, da sem vmes izdala še eno knjigo (MODROSTI...), s katero imam podobne probleme - skratka - obe knjig me le še izčrpavata in mi jemljeta veselje do tega, da bi sploh še kaj napisala, čeprav imam sicer že napisano in pripravljeno knjigo za otroke s pravljicami, pesmicami in ugankami, pa je ne bom izdala, ker imam vsega dovolj, ker imam vsega totalno poln kufer!
Potem se ti pa še davkarija vsede na tisto žepnino, ki jo dobiš od knjigarn, in to je tista zadnja kapljica, ki ti odpihne še zadnje atome optimizma in zagnanosti. Kajti davkarija nič ne upošteva, da si imel stroške tudi s tiskarno ter z oblikovalko, kar je skupaj zneslo kar dobrih 25% maloprodajne cene izvoda knjige, se pravi, da sem praktično na koncu od vsake knjige dobila le še 6,26 €, medtem ko je v knjigarni treba zanjo odšteti 25,00 €.
Upam, draga Ksenija, da ti nisem pokvarila veselja ob izdaji knjige, a glede na to, da tako pozitivno razmišljaš, se najbrž česa takega kot v mojem primeru pri tebi ni treba bati.
A vedi, da sem tudi jaz takrat razmišljala pozitivno in bila polna entuziazma... A kot rečeno - vse je treba krepko plačati, tako ali drugače, nič ni zastonj!
Pozdravček
Ljuba
“Skrivnost” Rhonde Byrne in “Prekletstvo družine LeRoy”
Prispeval/a: Ksenija81 dne ponedeljek, 5. maj 2008 @ 19:52 CEST
Draga/i W... se popolnoma strinjam. Zato pa sem napisala knjigo, ki je od začetka do konca pozitivno naravnana. Je napeta in zanimiva pustolovska zgodba, vendar pa naj te naslov ne zavede - zgodba ostaja pozitivna in te ob zaključku branja pusti z prijetnim občutkom ... KAr pa je po mojem mnenju tudi najpomembnejše glede na to kako smo dnevno iz vseh strani bombardirani z negativizmom in takimi in drugačnimi grozotami ...
Sicer pa vsako delo in vsak vpliv, ki si mu izpostavljen, bo vplival nate in na tvoje življenje. Kaj šele kreativno delo v katerega vložiš veliko energije in nasploh veliko sebe! Zato sem pa poskrbela, da bo ta vpliv čudovita izkušnja zame in za tiste, ki so/bodo knjigo prebrali ... :-)
In do sedaj so mi bralci potrdili, da sem to tudi dosegla. No, razen tisti, ki zelo radi berejo literaturo "za odrasle" (torej precej duhomorno ali pa nasilno itd). Ampak ti pa itak niso moje ciljno občinstvo ... ;-)
---
Življenje je večno in ljubezen nesmrtna;
in smrt je samo obzorje
in obzorje ni nič razen meje našega pogleda.
- Anonim
“Skrivnost” Rhonde Byrne in “Prekletstvo družine LeRoy”
Prispeval/a: Ksenija81 dne ponedeljek, 5. maj 2008 @ 21:02 CEST
Draga Ljuba, hvala, da si delila svojo zgodbo z mano. Ja, nikoli ne moreš vedeti kaj se bo zgodilo čez nekaj let, ampak verjamem, da se vse zgodi z razlogom. In to z dobrim razlogom. :-)
Za moje delo sem dobila skromni finančni honorar - skromni iz vidika koliko dela, truda in časa sem vanj vložila. Po drugi strani pa je to le del plačila - samo finančni del. Drugi je veliko večji in vsaj zame v tem trenutku veliko pomembnejši. Od tega, da sem zaradi te knjige spoznala cel kup novih ljudi, se naučila novih stvari, spoznala kako brezpogojna je podpora mojega moža in družine ... Če seštejem vse to vidim, da je moje plačilo (ki ne pride samo s strani založbe) ogromno ... in to je šele začetek. :-) Poleg tega pa na ta (variabilni =) del ne plačujem davka državi ... ;-)
Pa bo kdo rekel, da se od tega nefinančnega dela plačila ne da živeti ... Vendar se da! :-) Neposredno res ne živiš od knjig, ampak POSREDNO pa je vse mogoče. Npr. če ti prav zaradi te knjige nov znanec ponudi neko službo ...? Vse je odvisno od perspektive, s katere se odločiš gledat na situacijo ...
Jaz grem naprej polna energije in visokopoteznih ciljev ... In ko se pojavijo trenutki "šibkosti", si dam hitro gor CD od Rhonde Bryne ... ;-) Pomaga! Zelo pomaga. Še posebej, če slediš njenim navodilom! =)
PS. Ljuba sem slišala za tvojo knjigo verzov (če si prava Ljuba! ;-) in ljudje jo zelo pohvalijo in na veliko uporabljajo! Tudi to je (vsaj zame) neke vrste plačilo ...---
Življenje je večno in ljubezen nesmrtna;
in smrt je samo obzorje
in obzorje ni nič razen meje našega pogleda.
- Anonim