Pavla Drakslar iz Kokrice pri Kranju je bila še pred petimi leti z eno nogo že v mrliški vežici, kajti pestile so jo hude in dolgotrajne bolezenske težave, ob katerih so bili tudi zdravniki nemočni. Toda v najhujši stiski je dobila v roke neko zdravstveno knjigo o presni prehrani, ki ji je drastično spremenila življenje. Danes je 74 letna upokojenka polna vitalnosti in življenja, najlepši kompliment pa ji poklonijo znanci in prijatelji, ki pravijo, da je videti vsako leto mlajša.

Zakaj ste se odločili za presno prehranjevanje?
Celo življenje so me pestile številne bolezni. Imela sem visok krvni pritisk, velike težave z zaprtjem, preveliko telesno težo, nespečnostjo, tesnobo in občasnim zastojem srca, največjo stisko pa so mi povzročali živci in hude bolečine v želodcu. Kar štirideset let sem jemala tablete proti bolečinam v želodcu, vendar je bilo iz leta v leto samo še slabše. Po vseh teh letih napačnega zdravljenja se mi je pojavila rana na želodcu in dvanajstniku in dr. Baudek mi rekel: »Imate dve možnosti, ali vam bo počil želodec ali pa boste dobili raka!« Svetoval mi je, da v tem stanju ne smem jesti nič svežega sadja in zelenjave.

Ste upoštevali njegov nasvet?
Ne. V tistih dneh sem dosegla najnižjo točko zdravja v svojem življenju in začela sem razmišljati, da bi morala sama prevzeti odgovornost za svoje zdravje. Celo življenje sem doživljala kalvarijo, toda sedaj v pokoju, ko bi lahko vsaj malo lažje zadihala, pa bom šla v mrliško vežico. Ne, sem si rekla. Nočem še umreti. Odločila sem se za življenje. Odločitev, da si povrnem zdravje, je sprožila cel kup »naključnih« dogodkov, ki so mi pomagali ozdraveti. Od neke prijateljice sem dobila knjigo Helmuta Wandmakerja: Hočeš biti zdrav? Proč s kuhinjskim loncem!, ki mi je za vedno spremenila življenje. Prebrala sem samo nekaj strani, vsebina je bila tako logična, da sem se tisti trenutek nepreklicno odločila za presno prehranjevanje. To je bilo pred petimi leti.

Dejan Kupnik, dr. med. je zdravnik v Centru za nujno medicinsko pomoč in reševalne prevoze Maribor. V pogovoru je odkrito spregovoril o napačnem stališču uradne medicine, ki še vedno podpira uživanje živalske mrhovine. Vendar dr. Kupnik ugotavlja, da se situacija počasi spreminja na bolje, kajti v osebnih pogovorih mu veliko kolegov priznava, da mesa sploh ne jedo več tako pogosto, kot nekoč. Povedo tudi, da bi se ga zlahka odrekli, a je okus tisti, ki prevlada.

Kdaj in zakaj ste postali vegetarijanec?
Meso, ribe in jajca sem prenehal jesti pri starosti devetnajst let in danes menim, da je bila to ena najboljših odločitev v mojem življenju. Razlog je bil preprost: nisem prenesel, da bi za moje zadovoljstvo nekdo moral umreti. Živali ubijajo zaradi instinkta, nagona po preživetju. Ljudje pa ubijajo zaradi pohlepa in zlobe, kljub temu, da vedo, da je možno kvalitetno preživeti brez mesa. Ljudje naj bi bili najvišje razvita bitja na planetu, obnašamo pa se huje kot krdelo najsurovejših brezumnežev.

Vendar vaša odločitev je v nasprotju z uradno medicinsko doktrino, ki zagovarja uživanje mesa.
Na takšno doktrino, ki za ohranjanje vrste mirno sprejema pomor nedolžnih bitij, se požvižgam. Dejstvo je, da je narejenih vse več kvalitetnih raziskav, ki potrjujejo, da je za kvalitetno preživetje, rast in razvoj, dovolj polnovredna rastlinska prehrana in mlečni izdelki. Teh dejstev, ki so vsem javno dostopna na medmrežju in drugih znanstvenih revijah, ne zmorejo sprejeti samo okoreli umi, katerih leta prakse so iz njih naredila lajne, in katerih melodija se razlega po že prehojenih poteh. Tisti bolj svobodnega duha pa ob upoštevanju vseh dejstev, sprejemajo drugačnost in iščejo nove poti, kako človeštvu omogočiti napredek tudi ob upoštevanju tistih, ki se nasproti človeku ne morejo postaviti - živali.

Odklanjanje uporabe rdečega mesa v prehrani ljudi je posledica ugotovitev, da so nasičene maščobne kisline (miristinova in palmitinova) zelo škodljive za zdravje ljudi. Hlevska reja in krmljenje prežvekovalcev z zrnjem poljščin resnično močno poveča delež trdih maščob v skupni prireji, ampak take so bile in so še vedno zahteve klavniške industrije in temu so se prilagodili tudi z načinom reje teh živali. Ugotovljeno je, da meso pašnih živali vsebuje veliko manj skupnih maščob, celo manj kot piščančje in od skupnih maščob je delež zdravju ljudi škodljivih samo 20 - 25 %. Zato pa meso pašnih živali vsebuje veliko drugih snovi, ki jih naše telo nujno potrebuje za normalno delovanje in lahko škodljivost trdih maščob močno omilijo.

Pašna reja živali dobiva v svetu vse večji pomen zaradi odkritij, da so mleko, meso in jajca pridelana s pašo, nujno potrebno hranilo za povečanje učinkovitosti imunskih sistemov, ki naj bi varovali nas ljudi pred boleznimi srca in ožilja ter rakom. Napovedujejo, da bomo v prihodnje jedli manj, zato pa se bo povečalo povpraševanje po mesu, ki bo pridelano s pašno rejo domačih živali. Zaradi te spremembe v prehrani bo manj debelih ljudi, imeli bodo močnejše kosti in večjo mišično maso, manj bo bolnikov s sladkorno boleznijo in tisti s shizofrenijo bodo lažje prenašali svoje težave.

Zmešajte enake dele limoninega soka, soka ingverjeve korenine, vode in medu. Dodajte ščepec črnega popra.
Tik pred obrokom spijte pol dl tega zeliščnega eliksirja.

Po vsakem obroku za boljšo prebavo prežvečite pol čajne žličke naslednje mešanice: zmešajte enake dele praženih janeževih, kardamomovih in kuminovih semen ter dodajte ščepec rjavega sladkorja.

Iz knjige avtorja Deepak Chopra

Ana Krušič Kaplja, dr. med., iz Rudnika pri Radomljah (blizu Arboretuma Volčji Potok) se je po študiju medicine posvetila homeopatiji, ki ji pomeni ne samo specializacijo iz medicine, temveč tudi življenjsko filozofijo.To delo jo je pritegnilo še posebno zato, ker skuša ljudem s celostnim prijemom pomagati na poglavitnimi je tudi napačna prehrana in v pogovoru je dr. Krušičeva odkrito spregovorila, zakaj je meso eno najškodljivejših in najbolj strupenih hranil za naše telo.

Zakaj ste se odločili za vegetarijanstvo?
Stara sem bila štiriindvajset let in prav tedaj končevala študij medicine. V tistem času sem zbolela za tuberkulozo, poleg tega pa sem imela težave tudi z želodcem, ledvicami in alergijami. Takrat sem srečala zdajšnjega moža, ki je veterinar znanstvenik. Ukvarja se s prehrano živali in celostno medicino in on me je navdušil za vegetarijanstvo. S spremembo svojega življenja in načinom prehrane, ki je počasi postala živa vegetarijanska hrana brez mesa, sem ozdravela. Podobne izkušnje je imel tudi moj mož, ki je z vegetarijansko prehrano ozdravil rano na želodcu in odpravil želodčne težave. Po tej čudoviti izkušnji sem začela intenzivno proučevati prehrano in celo razmišljala, da bi s tega področja doktorirala v Švici. Neverjetn,o kako bolj si lahko tudi produktiven in svež ob vegetarijanski hrani. Recimo moj mož dela in študira po cele dneve in noči in ni skoraj nikoli utrujen, čeprav spi povprečno le nekaj ur.

Ali ste se za rastlinsko hrano odločili tudi iz etičnih razlogov?
O tem vidiku vegetarijanstva nisem veliko razmišljala, dokler me ni možev brat, ki je mesar, nekoč povabil v klavnico. Tam sem spoznala, da ne morem več uživati mesne hrane, ki prihaja iz klavnice. To bi moral doživeti vsak človek, ki še dvomi o nujnosti uživanja mesa. To je grozno! Kako te živali jokajo in trpijo! Ko vidiš tiste grozote, in če imaš srce, potem res ne moreš več uživati mesa. Tudi z možem sva skupaj razčlenjevala, kako je kot otrok in pozneje kot šolar težko preboleval ubijanje živali. Svojo odločitev je postopno utrjeval v letih dela v farmakologiji, ko je moral »poskusne živali« po končanem trpljenju v kletkah žrtvovati. Po petih letih raziskovalnega dela v farmakokinetiki in toksikologiji – tedaj sva bila že poročena – se je usmeril v prehrano živali, jaz pa sem prav po rojstvu najinih prvih treh otrok končevala medicino. Oba sva se usmerila v prehrano brez mesa. S spoznavanjem vrednot in bistva našega življenja sva z možem spoznala, da naju je vodila v drugo smer od ustaljenih navad naše družbe in civilizacije najprej intuicija, nato pa lastno spoznanje.

Vse puste vrste mesa (perutninsko, goveje, svinjsko...) so po vplivu na zdravje enakovredne, če vsebujejo enak delež maščob, vsakršna enostranska prehrana - naj bo vegetarijanska ali pretirano mesna - pa je lahko za zdravje nevarna. In kako ljudi prepričati, naj jedo bolj zdravo, uravnoteženo, predvsem več sadja, zelenjave in rib? Ob dejstvu, da je solata petdesetkrat dražja od klobas, hrenovk in podobnih živil, ki vsebujejo veliko maščob, bo takšno prepričevanje silno težavno. To je le nekaj ugotovitev z včerajšnje okrogle mize "Dobro jem, da se dobro počutim", na kateri sta skušali zdravstvena in kmetijska stroka zbližati svoja stališča in odpraviti zmedo glede rabe mesa v prehrani Slovencev.

Ta okrogla miza je pravzaprav posledica "vojne" med omenjenima strokama, ki se vrsto let nista zmogli poenotiti, katero meso naj bi bilo za ljudi zdravo in katero škodljivo. "Medicinska stroka je zelo enostransko prikazovala le koristne plati belega mesa (perutnina, op.p.) in zgolj negativne rdečega (meso prežvekovalcev, op.p.). Vsi so govorili proti rdečemu mesu, zato je bilo treba z reklamnim vložkom opozoriti na njegove pozitivne plati," je dr. Slavko Čepin z biotehniške fakultete skušal opravičiti za nekatere sporen televizijski oglas o rdečem mesu Gospodarskega interesnega združenja za meso. Naj spomnimo, da oglas najprej prikazuje krute padce v športu, konča pa se s sporočiloma "za dobre rezultate je treba dobro jesti" in "rdeče meso - telo ga potrebuje". Jožica Maučec Zakotnik z ministrstva za zdravje o tem oglasu: "Sporna se mi zdita njegova sporočilnost in vizualnost, oglas je zame neetičen. Poleg tega v Sloveniji ne potrebujemo oglaševanja rdečega mesa, saj ga zaužijemo dovolj."

Predstavniki živilske in medicinske stroke so se na današnji okrogli mizi z naslovom Dobro jem, da se dobro počutim, ki je bila namenjena nepristranski osvetlitvi pomena mesa v zdravi prehrani, strinjali, da je za zdravo prehrano pomembna predvsem njena uravnoteženost. Takšnega mnenja so tudi predstavniki živilsko predelovalne industrije, ki so bili tudi organizatorji današnje okrogle mize, pri čemer pa so izpostavili na nekatere zanje nesprejemljive trende, kot je npr. stigmatizacija rdečega mesa kot zdravju škodljivega.

"V naši prehrani mesa ni preveč, preveč je zdravju škodljivih živalskih in rastlinskih maščob ter za zdravo, uravnoteženo prehrano veliko premalo tako imenovanih zaščitnih, varovalnih komponent, ki jih lahko dobimo z uživanjem veliko več sadja in zelenjave," je v svojem govoru poudaril Božidar Žlender z biotehniške fakultete, eden izmed uvodnih govornikov. Ob tem je poudaril, da je z mesom ta uravnotežena prehrana lažje dosegljiva, predvsem ker vsebuje veliko pomembnih sestavin.

"V prehrani moramo zmanjšati delež maščob, zaradi katerih je meso največkrat okrivljeno za povzročitelja sodobnih civilizacijskih bolezni. Zato so pusto meso vseh vrst in nemastni izdelki sprejemljivi v zdravi in uravnoteženi prehrani, kjer meso lahko odigra tudi vlogo funkcionalnega živila," je še dejal Žlender in dodal, da je dajanje prednosti samo enim vrstam mesa potrebno strokovno utemeljiti, ker v vsaki vrsti mesa lahko najdemo različne prehransko pomembne sestavine.

Piše: Marko Mrak

Se vegetarijansko prehranjujete? Pa mislite, da je vaš način prehranjevanja zdrav? Niste prepričani? Vaš način prehranjevanja je lahko tudi zdrav s pravilno kombinacijo prehrane in živil. Ključ je pravilna kombinacija in vnos vseh prepotrebnih elementov za pravilen in zdrav način življenja.

Popolno vegetarijanstvo (vegani) pa povzroči različna bolezenjska stanja in pomankanja nujno potrebnih elementov za normalno funkcioniranje telesa. Nujno je potrebno poznavanje hranil in količino beljakovin ter ogljikovih hidratov v živilih. Potrebna količina beljakovin je vsaj 1,5g na kilogram telesne teže, če ne uživate mesa. Problem nastane tudi zaradi pomankanja železa, cinka in vitamina B12.

Ne vem kako je s tabo,
ampak kar se mene tiče,
lahko hitro prepoznam,
ali je nekoga pisanje nekaj,
kar se mu samo zdi,
ali od nekje kaj prepisuje,
ali pa za svojimi besedami res stoji,
torej so njegove besede
plod njegovih lastnih spoznanj in izkustev.

Prejšnji teden so me poklicali z zagrebške televizije
in me prosili če lahko sodelujem v njihovi oddaji o prehrani,
kjer naj bi povedal nekaj o življenju na prani.

Pred dvema letoma,
ko sem bil na prani,
so pri meni doma posneli prispevek za njihovo enkrat tedensko oddajo
Globalno Sijelo.

Reakcija njihovih gledalcev na oddajo je bila osupljivo pozitivna,
saj so mi ljudje pisali
in me po telefonu spraševali o tej temi.

Tokrat sem jim pojasnil, da se že več kot leto dni »normalno« prehranjujem,
da je v Zagrebu društvo »pranojedcev«
in naj se obrnejo na njih.

Dr. Iztok Tomazin, zdravnik in direktor v Zdravstvenem domu Tržič, ob tem dela tudi v Službi nujne medicinske pomoči in v Gorski reševalni službi, je v Sloveniji predvsem poznan po svojih alpinističnih dosežkih. Kot dolgoletni vegetarijanec je živ zgled, da je nekrvava hrana več kot primerna tudi za vrhunske športnike.

Zakaj ste postali vegetarijanec?
Pred skoraj dvajsetimi leti sem se zaradi bolezni odločil za prehod na vegetarijansko hrano (občasno sem užival samo ribe). Pred tremi leti, ko sem se začel resneje ukvarjati z jogo, pa sem opustil tudi ribe in jajca.

V Sloveniji ste najbolj poznani kot vrhunski alpinist, ki je med drugim preplezal že pet osemtisočakov. Kako gre skupaj brezmesna hrana in vrhunski šport?
Kvalitetna, uravnotežena vegetarijanska prehrana je primerna tudi za vrhunske športnike, ne glede na to ali gre za vzdržljivostne ali eksplozivne športne panoge. V vrhunskem alpinizmu je bilo in je kar nekaj vegetarijancev. Prav tako jih je veliko v drugih športih: Carl Lewis, Martina Navratilova, Edvin Moses, Surya Bonaly, Paavo Nurmi, Desmond Howard, Dan Millman, Murray Rose, večkratni zmagovalec triatlona jeklenih na Havajih – Dave Scott…

Hildegardini piškoti

Potrebujemo:
-1000 g pirine moke
-200 g nastrganih mandljev
-375 g masla
-400 g rjavega sladkorja
-4 jajca
-pol čajne žličke soli
-malo vode
-mešanico začimb za živce: 45 g muškatnega oreška, 45 g cimeta, 10 g nageljnovih žbic (klinčki) v prahu.

Začimbe zmešamo z moko in mandlji, dodamo maslo, sladkor in jajca in umesimo gladko testo, po potrebi dodamo malo vode. Testo razvaljamo 1cm na debelo in naredimo majhne kolačke. Damo na nepomaščen pekač in pečemo okoli 10 minut pri 180 do 200 stopinjah.

Vsak dan pojemo le nekaj piškotov.

Imenuje se cartoccio in je način peke, kjer zaviješ hrano v peki ali alufolijo ter spečeš. Tako je hrana pečena v lastnem soku, ima odličen vonj in okus, poleg tega pa je pripravljena brez maščobe in tekočine.

Najprimernejša zelenjava za cartoccio so bučke, jajčevci, paprika, čebula, koromač in korenček, vse narezano na kocke ali ploščice, cvetovi cvetače ali brokolija, mlada čebula. Začinite z olivnim oljem, celim česnom, dodate pa lahko tudi sir.

Če pečete na tak način krompir, naj bo malo večji, okrog 20-25 dag/kos, ki ga ne lupite, temveč samo dobro operete. Peče se okrog 50 minut.

V alufoliji se lahko peče zelenjava tudi na žaru.

Če pripravljate sadje, izbrite takega s čvrstim mesom (hruške, jabolka, breskve, marelice, banane, slive, ne prezrel kivi) narežite ga na kocke, z lupino ali brez. Začinite s sladkorjem, limoninim sokom, listi mete, cimetom v prahu ali vanilijo.

Beljakovinski kruh, ki ga je patentiral dr. Susman. Vredno ga je poskusiti!

Uživamo preveč živalskih beljakovin in preveč škroba. Dr. Susmanov kruh, oplemeniten z rastlinskimi beljakovinami, se ne prijemlje zob in je dobro prebavljiv. Treba ga je jesti počasi, ker tako bolj zaleže.

Ne potrebujemo nobenih namazov: »šunka« je že notri, kar je vse po zaslugi pšeničnih beljakovin.
Prepečen pridobi na okusu, posušen in namočen v čaju ali juhi postane spet kakor svež. Je primeren –seveda zmerno – tudi za diabetike, ker vsebuje manj škroba. Škrob je za sladkorne bolnike namreč zelo škodljiv.

Blagovna znamka »slo-vit«, angleško slow eat, pomeni, da gre za slovensko vitalnost.

Ekološka tržnica je začela obratovati v Ljubljani na Cankarjevem nabrežju junija 1999 kot prva ekološka minitržnica v Sloveniji in se leta 2001 se je preselila na centralno tržnico. Ponudniki so ekološki kmetje iz celotne Slovenije in na tržnici prodajajo predvsem (sadje, zelenjavo, žita in mlevske izdelke, sokove, čaje, zelišča, kis, olja,…).
Na ekotržnici je na vsaki prodajni stojnici kupcem vedno na voljo izobešen certifikat, ki dokazuje, da so živila pridelana/predelana po standardih ekološke pridelave.

Kaj so živila iz nadzorovane ekološke pridelave in kdo v Sloveniji izvaja nadzor?

Morgan Spurlock je bil hit letošnjega Sundance festivala s svojim dokumentarcem 'Super Size Me'. Človek, ki se je mesec dni hranil izključno v znani verigi hitre hrane, je svoje hitro fizično propadanje zabeležil na filmskem traku. Po dvomesečnem okrevanju organizma, komentira.

Trideset dni ste jedli vse tri obroke dnevno v McDonald'su. Kaj se je zgodilo z vašim telesom v tem mesecu?
Telo mi je skoraj razpadlo tekom te diete. Postajal sem utrujen, bolela me je glava; jetra so se napolnila z maščobo, ker je v tej hrani toliko sladkorja in maščob. Nivo sladkorja v krvi se mi je povzpel do neba, krvni pritisk pa je postal povsem nekontroliran. Zdravniki so mi govorili: "Moral bi nehati."

Zgodovina makrobiotike

Pred mnogimi tisočletji so veliki modreci dojeli, da hrana ne le ohranja človeka pri življenju, temveč mu tudi omogoča živeti zdravo in srečno. Svoja spoznanja so zapisovali v verske in zdravstvene spise - tak primer so indijski Manujev zakonik, kitajska Nej džing in Hon so komok (prva knjiga o zdravilnih zeliščih), japonski Prehranjevanje v skladu z zenom idr.

Konec 19. stoletja je Sagen Išizuka, vojaški zdravnik, postavil podmeno o prehrani in zdravilstvu, ki temeljita na izročilu Daljnega vzhoda o prehranjevanju in ju uporabil v zahodni kemiji, naravoznanstvu, biokemiji in telesoznanstvu.

Rodil se je bil šibak ter mučile so ga ledvične in kožne bolezni. Da bi se ozdravil, je temeljito proučil zahodno in tudi vzhodno medicino. Svoja spoznanja, ki jih je zbiral vse življenje, je zapisal v knjigah Kemično-prehranske osnove dolgoživosti, izšla 1896, in Zdravilna prehrana, 1898.

Skupina njegovih učencev in privržencev je 1907 ustanovila društvo Šoko jo kaj (Izvor prehranskih zdravil). Med ustanovitelji društva so bili tudi plemiči, kongresniki, advokati, poslanci in uspešni poslovneži, ker je imel Išizuka najvišji možni čin za vojaškega zdravnika. V tistem času sta bila evropska znanost in kultura zelo cenjena na Japonskem. Išizuka pa je nasprotoval prevzemanju zahodne medicine in njenih prehranskih teorij ter priporočal prehranjevanje v skladu z japonskim izročilom - uživanje neosiromešenih, nepredelanih živil in zelo malo ali nič mleka niti živalske hrane.

Prebavni zastoj - dozdevno nedolžna prebavna težava

Kako nezdrava prehrana škoduje črevesju in kvari prebavo

Zaradi rednega uživanja (predvsem) težkih živalskih beljakovin in maščob, mlečne hrane in slanih sirov, zapečenih mlevskih živil (zlasti iz bele moke), sladkorja in olja ter druge oljene in mastne hrane se začnejo odvečne snovi kopičiti v spodnjem delu telesa.

Ko se maščobe in sluz nalagajo na notranji steni črevesja, se začne razpuščati in izgublja prožnost, zato črevesje oteka in začne nastajati trebuh. To je glavni povzročitelj čezmerne telesne teže in debelosti ter lahko povzroča kolitis, divertikularno bolezen, sindrom iritabilnega črevesja in druge prebavne težave.

Veležitna (makrobiotična) prehrana, encimi, vitamini in (ne)kuhana hrana

Marsikdo se sprašuje, ali z veležitno prehrano telo dobiva vsa potrebna hranila in dovolj kalorij ali pa je taka prehrana primerna le kratek čas, t.j. dokler se ne ozdravi huda bolezen, ki človeka prisili, da upošteva makrobiotična priporočila.

Ključne skupine živil v veležitni prehrani - polnovredno žito v zrnju, sveža zelenjava (listnata, korenasta in okrogla), stročnice in izdelki iz njih, morske alge, semena in sadje - so, kolikor je znano, najbogatejši in za človeka najprimernejši naravni vir:
- sestavljenih ogljikovih hidratov
- beljakovin
- maščob
- vitaminov, in
- rudnin (mineralov)

Veležitna prehrana zagotavlja vsa potrebna hranila, ki jih človek potrebuje vsak dan ter za ohranjanje zdravja in sicer v količinah, ki so enake priporočljivim ali jih celo presegajo.

Kar nekaj prispevkov o (veležitju) makrobiotiki se je že objavilo, osnovna prehrambna priporočila pa še ne. Dolg poravnava spodnji zapis, obogaten z risbama.

Priporočljiva
veležitna (makrobiotična)
prehrana

+ pijača + začimbe

Občasna nadomestna hrana:
· ribe in morski sadeži, nemastni
· kuhano, sušeno in sveže sadje (v svojem letnem času in
pridelano v okoliških krajih; južno sadje se odsvetuje)
· jedrca in semena
· polivke, kvašenci in okrasni dodatki iz naravnih sestavin
· naravno sladki priboljški in prigrizki

AJURVEDA

POPOLNI VODNIK PO DOMAČI LEKARNI

Popolni vodnik po ajurvedski domači lekarni je zasnovan na starodavni indijski zdravilski tradiciji, stari več kot 5000 let. Vodnik ponuja razumljive nasvete in navodila za uravnovešanje vaših energij in za vzpostavljenje, ohranjanje in negovanje zdravja, predvsem pa vsebuje mnogo receptov za izdelavo čajev in drugih pripravkov ter opise celovitih tretmajev za posamezne bolezni.

Vodilna avtoriteta na tem področju, dr. Vasant Lad, v knjigi najprej razlaga načela, na katerih sloni ajurveda, ter raziskuje fizične in psihološke značilnosti treh doš (vata, pita, kapha), ki so pri vsakem posamezniku v nekoliko drugačnem razmerju – navadno prevladuje ena – in s tem določajo zanj značilno konstitucijo.
Ko boste ugotovili, kateri tip ali kombinacija tipov ste, vas bo dr. Lad usmerjal na potovanju do končnega "stanja ravnovesja" in dobrega počutja.

Alois Kolar, Praktik in Svetovalec Naravnega Zdravja

Naravno Zdravje - Naravna Higiena nas uči, da pri hrani za katero smo ljudje biološko in fiziološko prilagojeni ne uporabljamo nobenih začimb, torej ne začimb samih kot hrano (poper, sol, cimet, čili, curry...), pekočo papriko, čebulo, česen, feferone ...torej odločno odsvetujem. Človek, kot biološki sadjejedec (frugivor) jé hrano, ki je surova, sveža, zrela, okusna in slastna sama po sebi, saj sadje predstavlja največji delež v Optimalni prehrani. Kadar si pripravljate solato, ji seveda lahko dodate - narežete nekoliko sveže, surove sladke paprike - slednjo občasno dodajam tudi sam.

Health Crusader je že davnega Aprila 1980 učenje Naravnega Zdravja - Naravne Higiene v celoti potrdil: "Ko so na University of Kentucky izvajali poskuse na miših, ki so jim dajali poper (črni poper), so te razvile veliko težav, vključujoč raka na jetrih, pljučih in koži. To je primaren primer, kako toksični so lahko dodatki k prehrani. Ostra - pekoča paprika, feferoni, chili, sol, bažiljka, kumina, kis, česen, čebula in stotine drugih dodatkov (rastlin-ic, začimb, pekoče ne-hrane) je prav tako patogenih in karcinogenih (rakotvornih. Op. Prev.)."

ŽITARICE IN IZDELKI IZ NJIH SO NEPRIMERNI ZA
PREHRANO ČLOVEKA V NORMALNIH OKOLIŠČINAH


Alois Kolar, Praktik & Svetovalec Naravnega Zdravja, Nutricionist


Žita in produkti iz žit predstavljajo temo, ki je vredna pozornosti in ukrepanja, kajti žitarice in razne vrste kruhov so »normalni« - točneje običajni prehrani predstavljeni kot temeljna živila in so tudi osnovna hrana vegetarijancev. Predstavljajo eno izmed štirih skupin hrane (ogljikovi hidrati), katero močno promovira ortodoksna medicinska znanost, ne zavedajoč se njene neustreznosti v človeški prehrani.

Živi organizmi, ki se že milijone let prehranjujejo z žiti predstavljajo skupino gramnivorov, to so: miši, podgane in razne druge vrste glodalcev, ptiči, divje kokoši – tudi udomačene (te imajo mlinček za pred prebavo in čisto drugačno kombinacijo prebavnih encimov kot ljudje). V starodavnem Egiptu v času faraonov so žita uporabljali predvsem za lomljenje skal (dinamita še niso poznali), ki so jih potrebovali za izgradnjo piramid, ne toliko za prehrano.

Sestavine

2 in četrt skodelici moke
2 žlički naribanega svežega ingverja
1 žlička pecilnega praška
tričetrt žličke cimeta
pol žličke klinčka
četrtino žličke soli
tričetrt skodelice zmehčane margarine
1 skodelica sladkorja
1 jajce
1 žlica vode
četrtina skodelice sladkornega sirupa
2 žlici sladkorja

Pečico segrejemo na 175 C.
Skupaj zmešamo moko, ingver, pecilni prašek, klinček, cimet in sol. V večji skledi kremasto zmešamo margarino in sladkor, dodamo jajce, na koncu še sladkorni sirup in vodo. Kremo vmešamo v mešanico moke in začimb. Testo oblikujemo v kroglice velikosti oreha in jih povaljamo v preostalem sladkorju. Kroglice položimo na papir za peko dovolj narazen, ter jih nekoliko sploščimo.
Piškoti se pečejo 8-10 minut v prej ogreti pečici, po peki jih še nekaj časa pustimo na pekaču. Shranimo jih v tesno zaprti posodi. Spečemo 24 piškotov.