Veležitna (makrobiotična) prehrana, encimi, vitamini in (ne)kuhana hrana

Marsikdo se sprašuje, ali z veležitno prehrano telo dobiva vsa potrebna hranila in dovolj kalorij ali pa je taka prehrana primerna le kratek čas, t.j. dokler se ne ozdravi huda bolezen, ki človeka prisili, da upošteva makrobiotična priporočila.

Ključne skupine živil v veležitni prehrani - polnovredno žito v zrnju, sveža zelenjava (listnata, korenasta in okrogla), stročnice in izdelki iz njih, morske alge, semena in sadje - so, kolikor je znano, najbogatejši in za človeka najprimernejši naravni vir:
- sestavljenih ogljikovih hidratov
- beljakovin
- maščob
- vitaminov, in
- rudnin (mineralov)

Veležitna prehrana zagotavlja vsa potrebna hranila, ki jih človek potrebuje vsak dan ter za ohranjanje zdravja in sicer v količinah, ki so enake priporočljivim ali jih celo presegajo.

Ker o zgornjem dvomi marsikateri zdravnik, naj kot primer navedem živila, ki vsebujejo vitamin B12, ki ga človek nujno potrebuje.

Vitamin B12, ki ga telo potrebuje v zelo majhni količini (nekaj tisočink miligrama na dan), preprečuje izrojevanje (degeneriranje) celic in živčevja ter pomaga pri tvorjenju rdečih krvničk (eritrocitov).
Ker se ne nahaja v zelenih delih rastlin, se včasih trdi, da ga primanjkuje v veležitni (makrobiotični) prehrani. Vendar se nahaja v bakterijah in plesnih, ki uspevajo na ekološko pridelani zelenjavi in sadju.
Kjer se hrana prideluje sonaravno in se skoraj ne predeluje, obenem pa se ne uživajo jajca, meso in mleko, ljudje običajno ne trpijo pomanjkanje vitamina B12. Razen tega se vitamin B12 nahaja v dveh pomembnih dodatnih skupinah živil, ki se priporočajo za občasno uživanje: v morski hrani (algah, školjkah, rakih, ribah z belim mesom) in v živilih iz soje (zlasti v tempehu* in misu**).

Zaključek: vitamin B12 se nahaja na ekološko pridelani zelenjavi, v zadostnih količinah pa ga vsebujejo kalčki stročnic, kvašena živila iz soje ter alge dulsa (lat. palmaria palmata), komba (lat. laminaria japonica), in norja (lat. porphyra tenera).
_____
* tempeh se pripravlja iz kuhane soje, ki se ji dodajo naravne kvasovke in se kvasi en dan
** miso je kvašena (fermentirana) krema iz soje, vode in morske soli

O kvasinah (encimih) v veležitni hrani
Za krepitev prebave in izboljševanje črevesne flore se priporočajo tudi kvašena živila, ki se fermentirajo, recimo, s soljo, sojino omako (tamarijem ali šojem), z žitnimi otrobi, misom, umebošo*, umebošnim kisom, riževim kisom, obtežbo in s soljo, samo z obtežbo idr.
_____
* umeboša (mumovka) - vrsta sušene marelice (lat. prunus mume); le kvašena je zdravilna

O vitaminih na splošno
Polnovredno žito je neprimerno bogatejše z vitamini in rudninami kot brušeno (glazirano) žito. Vitamini in rudnine se nahajajo predvsem v ovojnini zrnja, sredica žitnega zrnja pa vsebuje predvsem škrob.
Tudi ekološko pridelana zelenjava je vitaminsko izdatnejša od zelenjave iz intenzivne pridelave, kjer se daje prednost količinskemu pridelku.
Japonski strokovnjaki za prehrano so ugotovili, da se s kratkotrajnim dušenjem zelenjave ne uničijo niti vročinsko občutljivi (termolabilni) vitamini, recimo vitamin C. Kogar skrbi pomanjkanje vitaminov v kuhani hrani, naj zelenjavo le pari ali 30 sekund duši na malo vode.

(Ne)kuhana hrana
Ali je res, da se v veležitju (makrobiotiki) priporoča uživati le kuhano hrano?
Ne drži! Priporoča se kuhanje večine živil, ker so kuhana laže prebavljiva - velja za trdo žitno zrnje, stročnice, alge, sadje in nekatere vrste zelenjave - sicer pa se priporoča občasno uživati sveže sadje in zelenjave, redno pa majhne količine kvašenih živil, seveda nekuhanih.

(Presnojedcem se priporoča, naj si žito, stročnice in alge namakajo dalj časa in jih temeljito žvečijo, zelenjavo pa naj pred zaužitjem temeljito operejo. Vendar pa se nekaterih zajedalcev, ki v zelenjavo pridejo iz zemlje, ne da sprati z vodo; včasih ne pomaga niti pranje v slani vodi; uniči jih le vročina, zato je priporočljivo, da se zelenjava vsaj popari ali duši.)

novembra 2004 pripravil Mitja Fajdiga
mitja.fajdiga@siol.net