Dejan Kupnik, dr. med. je zdravnik v Centru za nujno medicinsko pomoč in reševalne prevoze Maribor. V pogovoru je odkrito spregovoril o napačnem stališču uradne medicine, ki še vedno podpira uživanje živalske mrhovine. Vendar dr. Kupnik ugotavlja, da se situacija počasi spreminja na bolje, kajti v osebnih pogovorih mu veliko kolegov priznava, da mesa sploh ne jedo več tako pogosto, kot nekoč. Povedo tudi, da bi se ga zlahka odrekli, a je okus tisti, ki prevlada.

Kdaj in zakaj ste postali vegetarijanec?
Meso, ribe in jajca sem prenehal jesti pri starosti devetnajst let in danes menim, da je bila to ena najboljših odločitev v mojem življenju. Razlog je bil preprost: nisem prenesel, da bi za moje zadovoljstvo nekdo moral umreti. Živali ubijajo zaradi instinkta, nagona po preživetju. Ljudje pa ubijajo zaradi pohlepa in zlobe, kljub temu, da vedo, da je možno kvalitetno preživeti brez mesa. Ljudje naj bi bili najvišje razvita bitja na planetu, obnašamo pa se huje kot krdelo najsurovejših brezumnežev.

Vendar vaša odločitev je v nasprotju z uradno medicinsko doktrino, ki zagovarja uživanje mesa.
Na takšno doktrino, ki za ohranjanje vrste mirno sprejema pomor nedolžnih bitij, se požvižgam. Dejstvo je, da je narejenih vse več kvalitetnih raziskav, ki potrjujejo, da je za kvalitetno preživetje, rast in razvoj, dovolj polnovredna rastlinska prehrana in mlečni izdelki. Teh dejstev, ki so vsem javno dostopna na medmrežju in drugih znanstvenih revijah, ne zmorejo sprejeti samo okoreli umi, katerih leta prakse so iz njih naredila lajne, in katerih melodija se razlega po že prehojenih poteh. Tisti bolj svobodnega duha pa ob upoštevanju vseh dejstev, sprejemajo drugačnost in iščejo nove poti, kako človeštvu omogočiti napredek tudi ob upoštevanju tistih, ki se nasproti človeku ne morejo postaviti - živali.

Ali vaši nadrejeni dopuščajo, da bolnikom svetujete uživanje brezmesne prehrane?
V takem okolju, kjer nekdo razume tvoje poglede na svet, je lepo delati. A ne gre za to, ali bi mi nadrejeni take nasvete pustili dajati ali ne. Delati v zdravstvu pomeni delati v dobro ljudi. Preventiva je najpomembnejši segment zdravstva in svetovanje glede zdrave prehrane je med pomembnejšimi preventivnimi ukrepi. Danes je med vsemi boleznimi velik delež takšnih, za katere nastanek smo krivi sami. Če bi že prej v življenju, ko o bolezni ni bilo še niti sluha, postorili nekaj zase, bi tudi kroničnih bolezni in njihovih pogubnih posledic bilo manj. Dejstvo je, da je uživanje živalskih trupel, ki vsebujejo veliko škodljivih snovi za ohranjanje roka trajanja, povezano z razvojem marsikatere kronične degenerativne bolezni. Med drugim tudi rakastih bolezni in bolezni srca in ožilja. Še ne tako dolgo nazaj so nasveti glede izredne pomembnosti mesa v vsakodnevni prehrani kar deževali. V zadnjih letih pa je prišlo do rahlega pomika naprej, in sicer se za ohranjanje zdravja priporoča mediteranska dieta, ki vsebuje izredno malo mesa, veliko kvalitetnih omega 3 nenasičenih maščobnih kislin, sadja in zelenjave. Upam, da bo ta napredek šel tako naprej, da se bo nekega dne odkrito spregovorilo o nepomembnosti uživanja mesa. Ampak verjetno bo to šele takrat, ko se bo kolektivni človeški um tako prečistil, da bo občutil, koliko nepotrebnega in popolnoma nesmiselnega trpljenja povzročamo vsak dan.

Nesporno dejstvo je, da so vegetarijanci bistveno bolj zdravi in dlje živijo. Kako na ta dejstva gledajo vaši stanovski kolegi?
Moram priznati, da v osebnih pogovorih veliko kolegov priznava, da mesa sploh ne jedo več tako pogosto, kot nekoč. Povedo tudi, da bi se ga zlahka odrekli, a je okus tisti, ki prevlada. Prav tako se v vsakdanjem življenju in v številnih raziskavah potrjuje, da je pogostnost srčno-žilnih in drugih degenerativnih bolezni med vegetarijanci manjša. Vse to so dejstva, ki bodo po mojem nekoč prevladala nad izredno močnim mesno-industrijskim lobijem in dobički, ki jih država od njih pobere. Vse več ljudi ''razmišlja s svojo glavo'', se izobražuje. Ne samo poklicno, marveč tudi v smislu osebne, duhovne rasti. In to je gibalo napredka naše civilizacije: da si upamo stopiti korak naprej.

Kako bi vi kot zdravnik iz strokovnega stališča razložili zakaj je meso zdravju škodljivo?
Meso zaradi ohranjanja roka trajanja vsebuje zelo veliko kemikalij, od katerih so nekatere tudi rakotvorne. To pomeni, da so same ali v kombinaciji z drugimi dejavniki, sposobne v telesu izzvati rakasto rast. Mesna prehrana upočasnjuje črevesno peristaltiko, to je gibanje črevesa, ki teži k izpraznitvi. Tako so škodljive snovi dlje časa v stiku s črevesno sluznico in imajo več časa za nevarno delovanje. Meso, odvisno seveda od vrste in načina priprave, vsebuje tudi veliko soli, ki dolgoročno obremenjujejo telo in povzročajo dvig krvnega tlaka. V mesu je precej maščob, ki so nasičene, te pa v največji meri prispevajo k nastanku in razvoju aterosklerotičnih procesov v arterijah in vodijo do razvoja srčnega in možganskega infarkta in drugih bolezni arterijskega ožilja.
Moram pa poudariti, da velik del krivde nosi tudi manjše uživanje sadja, povrtnine in žitaric in njihovih izdelkov, ki vsebujejo ogromno balastnih snovi. Rastlinska prehrana vsebuje veliko mineralov in vitaminov, balastnih snovi, kvalitetnih proteinov in pomembne in uravnotežene količine nenasičenih maščobnih kislin omega 3, omega 6 in omega 9 skupin. Pomembno je, da imamo na krožniku vsak dan živila iz vseh skupin povrtnin in žit ter bodisi suho bodisi sveže sadje.

Če bi bili vi zdravstveni minister, kakšne reforme bi uvedli v času svojega mandata?
O tem je zelo nehvaležno govoriti, ker karkoli narediš, tudi če je dobro, vedno se najde nekdo, ki te popljuva. Seveda večkrat neupravičeno, a ljudje smo čudna bitja: bolj verjamemo zdraharjem, ki o stvareh nimajo najmanjše vednosti, kot tistim, ki svoje dobre ideje podkrepijo z dokazi.
V vsakem primeru pa bi morali sprostiti dajatve s tistih izdelkov (in s tem tudi z zdrave prehrane), ki promovirajo zdravje. Še višja obdavčitev izdelkov, ki zdravju škodujejo, je morda naslednji ukrep, a dokler politiko krojijo interesi, v ozadju katerih je pohlep in druge nečednosti, se marsikatera ideja izgubi, še preden je ugledala luč sveta. Priznati moram, da se sedanja generacija družinskih zdravnikov izredno trudi s promocijo zdravega načina življenja in v Sloveniji potekajo številne preventivne dejavnosti, ki jih bo v prihodnje, verjamem, še več.

Nekateri predlagajo, da bi na ovitke mesnih izdelkov morali napisati: »Meso je zdravju škodljivo!« Kakšno je vaše mnenje glede tega?
V tem trenutku lahko na te izdelke napišejo karkoli, pa po mojem mnenju zaradi tega ne bo več ljudi nehalo jesti mesa. Takšni napisi, kot npr. pri cigaretah, so samo neumno sprenevedanje tistih, ki bi morali narediti nekaj konkretnega, a nimajo volje in moči. Če človek ne doume, kakšna kalvarija se skriva za kosom mesa, ki je nekoč živelo in ga ima sedaj pred seboj na mizi, ne bodo pomagali še tako veliki napisi. Trenutno je sposobnost ljudi čutiti trpljenje bližnjega še vedno na zelo nizki stopnji in samo vse več programov ozaveščanja, ki bodo ljudem predstavili in približali kruto realnost in vse neizkoriščene možnosti, so za sedaj najprimernejši način tovrstne aktivnosti. Vse to bi se moralo začeti že s strani staršev, ki bi s svojim vzorom vzgajali otroke. To je po mojem mnenju vsekakor eden največjih projektov človeštva, ki pa bo trajal še kar nekaj generacij. A mislim, da smo na dobri poti in cilj je vreden trnove poti.

Ali so tudi vaši otroci vegetarijanci?
Nimam svojih otrok, imam pa precej prijateljev, ki so skupaj z otroci vegetarijanci. Nihče izmed njih nima takih zdravstvenih težav, ki bi jih ne imeli tudi nevegetarijanci. So pa mnogokrat tarča nerazumno ostrih kritik tistih, ki bi jim morali zaradi svojega znanja in dejstev, ki jih prinašajo sodobne raziskave, stati ob strani in pomagati z nasveti. Če nekdo ni sposoben sprejeti drugačnosti, je to njegov problem, ne pa da se zaradi svojih kompleksov znaša nad drugimi. Če pa ima znanje, pa naj ga izkoristi v dobro vseh. Večkrat rad poudarim, da se ljudje obnašamo, kot da bi lahko zdravje vsako soboto kupili na tržnici in v bistvu zase ne napravimo dolga leta nič. Ko pa pride ura resnice, ko je telo že tako bolno, da ne zmore več, pa bi se vsi želeli takoj spremeniti in bi naredili vse za svoje zdravje in preživetje. Seveda je to pozitivno, a za marsikoga je takrat že prepozno.

Damjan Likar

Vir: Revija Osvoboditev živali, januar 2005