Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20041116141953558

Priporočljiva veležitna (makrobiotična) prehrana petek, 19. november 2004 @ 06:19 CET Uporabnik: Pozitivke Kar nekaj prispevkov o (veležitju) makrobiotiki se je že objavilo, osnovna prehrambna priporočila pa še ne. Dolg poravnava spodnji zapis, obogaten z risbama. Priporočljiva veležitna (makrobiotična) prehrana + pijača + začimbe Občasna nadomestna hrana:· ribe in morski sadeži, nemastni· kuhano, sušeno in sveže sadje (v svojem letnem času in pridelano v okoliških krajih; južno sadje se odsvetuje)· jedrca in semena· polivke, kvašenci in okrasni dodatki iz naravnih sestavin· naravno sladki priboljški in prigrizki VSAK DAN: Polnovredno žito v zrnju, kuhano, naj tvori v povprečju dobro polovico dnevne hrane po teži. Žito (rjavi riž, prosena kaša, oves, rž, pšenica, ječmen, pira, koruza, ajdova kaša in drugo žito) naj bo pridelano sonaravno (ekološko).Lahko se pripravlja tudi na druge načine; del te količine so lahko rezanci ali druge testenine, brezkvasni polnozrnat žitni kruh in drugo delno predelano žito ali žitni izdelki, vendar naj večina obrokov sestoji iz polnovrednega žita v zrnju. Juhe naj tvorijo približno 5-10 % dnevnega zaužitja (1-2 skodelici oz. skledici). Pripravljajo se z zelenjavo, algami (kot so vakama ali komba), z žitom ali s stročnicami. Začinjajo naj se s kuhalnimi začimbami, recimo z misom, s šojem ali tamarijem in z morsko soljo. Juhe naj ne bodo preslane; okus si prilagaja vsak sam z namiznimi začimbami, upoštevajoč svoje zdravstvene potrebe.----------miso - kvašena (fermentirana) krema iz soje, vode in soli; je zdravilenšojo - na tradicionalen način pridobljena sojina omaka, narejena iz kvašene soje, pšenice in morske soli; najboljši šojo je naravno staran vsaj eno leto in ne vsebuje nikakršnih kemičnih dodatkovtamari - čista sojina omaka, brez dodatka pšenice Zelenjava sestavlja približno 20-30 % dnevne hrane. Če je le mogoče, naj bo iz bližnjih krajev in pridelana sonaravno. Zelenjava za dnevno rabo je zelena listnata zelenjava: zelje, kodrolistni ali navadni ohrovt, por, listje gorjušice, peteršilj, repino zelenje in vodna kreša; oble zelenjadnice: bučke, brokoli, brstični ohrovt, zimske jedilne buče, zelje, cvetača, čebula, šalota, koleraba in repa; korenasta zelenjava: repinec, korenje, dajkon, lokvanjev koren, koleraba, repa, pastinak in redkev. Zelenjava se pripravlja na različne načine: se pari, kuha, duši na brisu sezamovega olja in, občasno praži v olju ali peče, če dovoljuje zdravje. Občasno se lahko uživajo majhne količine sveže solate, skuhana ali kvašena solata pa pogosteje. Stročnice in morske alge, kuhane, tvorijo približno 5-10 % vsakodnevne hrane. Najprimernejše stročnice za dnevno rabo so azuki, čičerika in rjava leča; druge stročnice se uživajo občasno. Izdelki iz stročnic, recimo tofu, tempeh in nato, se lahko uživajo vsak dan. Tudi alge, recimo norja, vakama in komba, se priporočajo za vsakodnevno uporabo; alge hizika in arama se lahko uživajo 2- do 3-krat tedensko kot majhna priloga; druge morske alge se lahko uživajo občasno, po želji. Alge se pripravljajo na razne načine: kuhajo s stročnicami ali z zelenjavo, v juhah ali kot prikuha, začinjajo z zmerno količino šoja (tamarija), morske soli, umeboše ali z drugimi kuhalnimi začimbami.----------azuki - izvira z Daljnega vzhoda, se pa že prideluje pri nas; je rdečerjave barve in droben kot soja, vendar ni "rdeča soja", kot jo često imenujejo trgovci; od soje se ne razlikuje le po barvi, temveč ima tudi drugačne zdravilne lastnostitofu - sojina skuta, narejena iz namočene zmlete soje, ki se sesiri s pomočjo naravne sirilne grenčice; tudi sojin "sir"tempeh - kvašenec iz kuhane soje, ki se ji dodajo naravne kvasovke in se kvasi en dannato - kuhana soja, ki se več dni kvasi v riževi slami; bogat z vitamini in lahko prebavljivimi beljakovinaminorja - (lat. porphyra tenera); dobi se v tankih posušenih listih črne barve ali že pražena, zelene barve (za pripravljanje sušija, t.j. riževih kolačev)vakama - temnozelena alga (lat. undaria pinnatifida); najprimernejša za pripravljanje juh; je zdravilnakomba - temnozelena ali rjava alga(lat. laminaria japonica); najpogosteje se dodaja stročnicam, da se temeljiteje skuhajo; je zdravilnahizika - žičasta črna alga (lat. hizikia fusimori); bogat izvor železa, kalcija in drugih rudnin; je zdravilnaarama - črna alga (lat. eisenia arborea), ki se dobi posušena v žičastih rezancih; je zdravilna Kuhalne začimbe izboljšujejo vonj in okus; dodajajo se v zmernih količinah. Kuhalne začimbe za vsakodnevno rabo so neosiromašena morska sol, ki vsebuje ravnovesje rudnin, miso, narejen po starodavnih postopkih, ter naravni šojo ali tamari. Kuhajo se skupaj s hrano in se ne dodajajo že pripravljenim jedem. Olje za kuhanje naj bo le rastlinsko, zlasti se priporočata nerafinirano sezamovo olje (svetlo ali temno) in surovo koruzno olje. Namizne začimbe omogočajo raznovrstnost okusa in zadostijo željam posameznika; hranijo se na mizi in uporabljajo v majhnih količinah. Priporočajo se gomašijo, marelica umeboša, zelenjavna začimba teka, praženi kosmiči alge norje, rižev in umebošni kis idr.----------gomašijo - sezamova sol, narejena iz pražene morske soli in praženega sezama, navadno v razmerju 1 : 14 do 1 : 18umeboša - vrsta marelice (lat. prunus mume); ni vrsta slive, kot se često navaja; je zdravilna Kvašenci (fermentirana živila), pripravljeni iz prvovrstnih sestavin, se v malih količinah uživajo skupaj z dnevnimi obroki. Priporočajo se razni kvašenci, recimo kislo zelje, kisla repa ter s šojem, z misom in umebošo pripravljeni kvašenci. Pijača, priporočljiva, vsakodnevna, je bančaj, zvarek iz praženega rjavega riža in zvarek iz praženega ječmena (pri nas poznamo projo); dober je tudi vsak star, domači napitek, ki nima močnega vonja in ne poživlja. Za pitje oziroma kuho se uporablja kakovostna voda (po možnosti iz izvira ali vodnjaka); če ni na voljo, je dobra tudi ustekleničena voda iz izvira ali čista voda iz vodovoda. Odsvetuje se pijte prevelikih količin tekočine in ledeno hladnih pijač! Če zdravje dovoljuje, se občasno lahko pijejo zelenjavni in sadni sokovi ter kakovostno pivo.----------bančaj - tkim. večletni čaj, pripravljen iz praženih eno-, dve- in večletnih listov čajevca (znan tudi kot hojicha) ali njegovih vejic (znan tudi kot kukicha) OBČASNO: Ribe in morsko hrano, kot raznovrstno dopolnilno hrano, lahko uživajo ljudje dobrega zdravja. Sveže, nemastne bele ribe, kot so kambala, polenovka in morski list, se lahko uživajo enkrat do dvakrat tedensko v majhni količini; lahko se pripravljajo na razne načine: parjene, kuhane v vodi, skrknjene v vodi ali dušene na brisu olja. Bolj mastne rdeče, plave ribe ter školjke in raki se uživajo bolj poredko, če dovoljuje zdravje. Sadje, sušeno in kuhano, se lahko uživa 2- do 3-krat tedensko; naj bo iz bližnjih krajev in pridelano ekološko, recimo jabolka, češnje, hruške, slive, breskve, marelice, jagodičje in dinje. Ker živimo v območju z zmernim podnebjem, se je najbolje odreči sadju iz vročih krajev (tropskih in poltropskih). Odsvetuje se pogosto pitje sadnih sokov. V toplejšem vremenu je občasno uživanje sadnih sokov primerno, če dovoljuje zdravje. Semena in jedrca, recimo bučno seme, sezamovo seme, sončnično seme, mandlji, orehi in lešniki, tudi blago praženi, se lahko jedo kot prigrizek. Drugi prigrizki so kolači iz sladkega riža (moči) oz. navadnega rjavega riža (suši), rižev narastek in vaflji ter koruzna pokovka. Naravni priboljški (sladice) se lahko uživajo večkrat tedensko, če dovoljuje zdravje, in sicer v obliki naravno sladkanega poobedka, kakršni so puding, naravni želeji, kolači, pite ali piškoti. Pripravljajo naj se iz kakovostnih sestavin (brez jajc, prečiščene moke ali mlečnih izdelkov) in sladijo z žitnimi sladili, recimo amazakijem, ječmenovim sladilom, riževim sirupom ali, občasno, s sadnim sokom.----------amazaki - napitek oziroma sladilo iz kvašenega sladkega riža; tudi rižev puding PRIPOROČILO KAKO SE PREHRANJEVATI: Pomembno je jesti redno; lahko jeste, kolikor hočete, da so le dnevni obroki znotraj predlaganih smernic. Prosim, hrano prežvečite temeljito in ne jejte tri ure pred spanjem!Za zdravje je bistveno pravilno kuhanje; vsakomur se priporoča, da se nauči kuhati.Zelo pomembno je, da se hrana pripravlja s hvaležnostjo in z ljubeznijo! SESTAVA DNEVNIH OBROKOV - PRIMER Zajtrk:- misna juha z algami- mehko kuhano žito (močnik z rastlinskim "mlekom")- malo zelenjave ali kvašenca- čaj Malica:čaj, mlačen rastlinski napitek ali mlačen sadni sok + kisel kruh, riževi vaflji ali kolači Kosilo:- misna juha z algami ali brez- žito (posuto s semenom ali z drugim dodatkom)- zelenjava - korenasta ali listnata- stročnica z algo kombo- kvašenec- pijača Malica (po potrebi):kakšen višek od kosila + pijača Večerja:- zelenjavna juha s stročnico ali z žitom- žito (posuto s semenom)- zelenjava- čaj Opomba: jedi za kosilo so lahko namesto večerje in obratno. glavni obrok - skledica juhe in krožnik z glavno jedjo in s prilogami Viri: Standard Macrobiotic Diet, Michio Kushi, One Peaceful World Press, 1994, Becket, Massachusetts, ZDA Basic Home Remedies: A Macrobiotic Guide to Special Drinks, Compresses, Plasters & Other Natural Applications, Michio Kushi, One Peaceful World Press, 1994, Becket, Massachusetts, ZDA; v knjigarni se dobi slovenski prevod Učinkovita naravna zdravila, Michio Kushi in Alex Jack, MK Založba, 1997, Ljubljana Makrobiotički put, Mičio Kuši, Nolit, (brez letnice izdaje), Beograd Women's Health Guide: A Natural Approach to Breast Cancer, Heart Disease, Fibroids, PMS, Bulimia, Childbirth, Menopause, and Osteoporosis, Gale Jack and Wendy Esko, with contributions by Martha Cotrell, M.D., Helen Farrell, M.D., and Others, OPW Press, Becket, Massachusetts, 1997; v knjigarni se dobi slovenski prevod Ženski zdravstveni vodnik: O naravnem zdravljenju srčnih bolezni, raka na dojki, mioma, bulimije in osteoporoze, o naravnem porodu ter o odpravljanju predmenstrualnega sindroma in zdravstvenih težav ženske v meni, uredili Gale Jack in Wendy Esko, Stella-FMB, 2001, Šmarješke Toplice-Ljubljana; in druga veležitna (makrobiotična) literatura zbral in uredil Mitja Fajdigae-naslov mitja.fajdiga@siol.net Komentarji (0) www.pozitivke.net