Vse puste vrste mesa (perutninsko, goveje, svinjsko...) so po vplivu na zdravje enakovredne, če vsebujejo enak delež maščob, vsakršna enostranska prehrana - naj bo vegetarijanska ali pretirano mesna - pa je lahko za zdravje nevarna. In kako ljudi prepričati, naj jedo bolj zdravo, uravnoteženo, predvsem več sadja, zelenjave in rib? Ob dejstvu, da je solata petdesetkrat dražja od klobas, hrenovk in podobnih živil, ki vsebujejo veliko maščob, bo takšno prepričevanje silno težavno. To je le nekaj ugotovitev z včerajšnje okrogle mize "Dobro jem, da se dobro počutim", na kateri sta skušali zdravstvena in kmetijska stroka zbližati svoja stališča in odpraviti zmedo glede rabe mesa v prehrani Slovencev.
Ta okrogla miza je pravzaprav posledica "vojne" med omenjenima strokama, ki se vrsto let nista zmogli poenotiti, katero meso naj bi bilo za ljudi zdravo in katero škodljivo. "Medicinska stroka je zelo enostransko prikazovala le koristne plati belega mesa (perutnina, op.p.) in zgolj negativne rdečega (meso prežvekovalcev, op.p.). Vsi so govorili proti rdečemu mesu, zato je bilo treba z reklamnim vložkom opozoriti na njegove pozitivne plati," je dr. Slavko Čepin z biotehniške fakultete skušal opravičiti za nekatere sporen televizijski oglas o rdečem mesu Gospodarskega interesnega združenja za meso. Naj spomnimo, da oglas najprej prikazuje krute padce v športu, konča pa se s sporočiloma "za dobre rezultate je treba dobro jesti" in "rdeče meso - telo ga potrebuje". Jožica Maučec Zakotnik z ministrstva za zdravje o tem oglasu: "Sporna se mi zdita njegova sporočilnost in vizualnost, oglas je zame neetičen. Poleg tega v Sloveniji ne potrebujemo oglaševanja rdečega mesa, saj ga zaužijemo dovolj."
Dr. Dražigost Pokorn , strokovnjak za prehrano in javno zdravje, namesto tega predlaga: "Sto petdeset gramov mesa, kolikor ga v povprečju zaužijemo na dan, je preveč glede na to, kako malo zelenjave pojemo. Nismo več kot pračlovek, ki se je gibal od jutra do večera in je zato lahko na dan pojedel tudi kilogram mesa. Ker se danes premalo gibljemo, telo potrebuje manj maščob, zato bi morali propagirati povečano uživanje zelenjave in rib, ne pa mesa."
Da neenotnost strokovnjakov različnih strok potrošnike močno bega, pa so na okrogli mizi opozorili tisti, ki v šolah skrbijo za prehrano. Poudarili so, da starši pritiskajo na njih, naj iz šolske prehrane povsem izločijo rdeče meso in ga nadomestijo s perutninskim, čeprav mastni deli piščanca (denimo krilca s kožo), kot je povedal dr. Božidar Žlender z biotehniške fakultete, niso za zdravje nič manj škodljivi kot zamaščena prašičja rebra. Predstavniki vrtcev in šol so pristojne tudi pozvali, naj vzpostavijo red pri nakupu živil za šole, saj je pri javnih razpisih, prek katerih poteka nabava, glavno merilo cena in ne kakovost izdelka.
Dr. Janez Salobir , biotehniška fakulteta: Rakava rana slovenske prehrane je, da nimamo ljudi, ki bi se ukvarjali izključno z njo. Na medicinski fakulteti tako nimajo niti predmeta prehrana niti profesorja za to področje, biotehniška fakulteta pa šele uvaja študij prehrane. Prehrana je pri nas kot nogomet - vsi vemo o njej vse.
