Mesec dni prehranjevanja v McDonald'su

ponedeljek, 27. december 2004 @ 06:08 CET

Morgan Spurlock je bil hit letošnjega Sundance festivala s svojim dokumentarcem 'Super Size Me'. Človek, ki se je mesec dni hranil izključno v znani verigi hitre hrane, je svoje hitro fizično propadanje zabeležil na filmskem traku. Po dvomesečnem okrevanju organizma, komentira.

Trideset dni ste jedli vse tri obroke dnevno v McDonald'su. Kaj se je zgodilo z vašim telesom v tem mesecu?
Telo mi je skoraj razpadlo tekom te diete. Postajal sem utrujen, bolela me je glava; jetra so se napolnila z maščobo, ker je v tej hrani toliko sladkorja in maščob. Nivo sladkorja v krvi se mi je povzpel do neba, krvni pritisk pa je postal povsem nekontroliran. Zdravniki so mi govorili: "Moral bi nehati."

Ste šli k mnogim zdravnikom?
Šel sem k trem zdravnikom, da bi dobil strokovno mnenje različnih ljudi in da nihče ne bi mogel reči, da so to 'zdravniški predsodki'. Vsak od teh zdravnikov je delal svoje krvne slike, vzorci pa so šli v tri različne laboratorije, zato da se je izločila vsaka laboratorijska napaka. Vse, kar se je dogajalo z mojim telesom tekom tega filma je povzročila ta prehrana. In vse, kar se je dogajalo z mojim telesom je povzročila hrana, ki sem jo kupoval v restavraciji. Jedel nisem ničesar drugega - niti žvečilne, niti sladkarij, niti Tic Taca - vse, kar sem dal v usta, sem dobil pri McDonald'su; celo vode nisem pil zunaj, da ne bi rekli 'to je bilo nekaj v vodi', pil sem samo flaširano vodo iz McDonald'sa.

Za koliko ste se zredili?
Za okrog 25 funtov (več kot 11 kg) v mesecu dni.

Kako ste se počutili po tem mesecu dni?
(Smeh.) Počutil sem se odvratno! Tako hitro sem nabiral težo, da so me bolela kolena. Bil sem depresiven. Ko sem jedel, sem se počutil dobro, saj sem dobil vase ves ta sladkor in kofein in maščobo in počutil sem se sijajno. Uro pozneje pa sem se skoraj razpočil - udarjal sem ob zid in bil besen, depresiven in nervozen. Živeti z mano je bila katastrofa. Moje dekle je na koncu reklo: "Prenehaj s tem, ker je meni zares dovolj." Hrana zares vpliva na človeka; na mnogo načinov, ki jih ljudje ponavadi sploh ne opazimo, na subtilne majhne stvari. Tekom filma lahko vidite mojo transformacijo in to ni lep prizor.

Zakaj ravno McDonald's. Zakaj ne Burger King ali Subway?
McDonald's je ikona, kulturalna ikona, kulturološki fenomen in nič ne predstavlja Amerike in ameriškega fast food načina življenja bolje od McDonald'sa. Ta veriga ima 30.000 restavracij v več kot 100 državah na šestih svetovnih kontinentih. Zato zares vpliva na to, kako jemo, kako se hrana pripravlja in kako se, zares, začenjajo prehranjevati v drugih kulturah. Vsa druga podjetja so jih začela posnemati, od franšize do tega kako proizvajajo in distribuirajo svojo hrano. McDonald's je nosilec trenda. Zato je bilo pri moji zamisli, da izberem McDonald'sa pod prvo točko to, da izberem ikono zaradi tega, kar predstavlja. Oni predstavljajo vsako hitro hrano, vsako podjetje. Prav tako zame predstavljajo tisto podjetje, ki bi lahko bolj kot katerokoli drugo spremenilo stvari, uvedlo spremembe, katerim bi drugi sledili. Lahko bi ukinili super-size porcije in vsi drugi bi rekli: "Poglej, veste kaj? Tudi mi jih ne bomo več imeli. Moramo nekaj spremeniti." Če bi oni zares zagovarjali spremembe k bolj zdravi ponudbi, bi se to tudi zgodilo.

Ne bi morala biti to stvar osebnega izbora?
Mislim da obstaja nivo osebnega izbora. V filmu ne trdim, da je hitra hrana edini problem. V filmu se ukvarjam z mnogimi stvarmi, ki povzročajo epidemijo obilnosti, osebni izbor je samo ena od njih. McDonald's širom sveta vsak dan hrani 46 milijonov ljudi - to je več kot prebivalstva cele Španije. Govorite o podjetju, ki ima velik vpliv. Lahko govorite o osebnem izboru, a če obenem na svojem meniju nima bolj zdrave ponudbe in če nima nutricionističnih informacij ki bi bile na razpolago ljudem, potem na nekem nivoju omejujete svojo trditev. Njihov marketing je že od vsega začetka usmerjen na otroke. Otroci so od malih nog preplavljeni z zamislimi o srečnem klovnu in Happy Mealsih, in, glej, tam je tudi igrišče, gremo se zabavat... Poznam mulce, ki jih starši nikoli niso peljeli v McDonald's, pa če jih vprašate, katera je njihova najljubša restavracija, rečejo McDonald's, čeprav niso tam še nikoli bili! To je zastrašujoče.

To zveni kot knjiga Erica Schlosserja 'Fast Food Nation'. Ste jo prebrali?
To je izvrstna knjiga in nam je koristila tekom snemanja. S Schlosserjem sva si dopisovala prek e-maila, a se nisva nikoli srečala in osebno ni vplival na sam film.

Vaše dekle je veganka. Kako je ona to prenesla?
(Smeh.) Da, moje dekle je veganka, kar je ironično. Skupaj sva 4 leta - bila je tam od samega začetka. Je tudi v filmu. Ni ji bilo všeč. Ni bila zadovoljna. Me je pa podprla, vedno me je podpirala v tem, kar delam. To je bila samo ena tistih stvari, ki ji zares niso všeč - ta, da sem jedel tako hrano - toda rekla je: "Razumem kaj poskušaš doseči." Bila je krasna. V filmu je zelo smešna.

V McDonald'su trdijo, da je sporočilo vašega filma nepošteno, da imajo v svojih restavracijah različne vrste hrane.
Jaz sem šel po ekstremni poti. To je drugi protiargument: da nihče ne bi smel te hrane jesti tako pogosto, saj ni čudno da se dogajajo take grde stvari. Problem je v tem, da res obstajajo ljudje, ki hodijo v te restavracije in zares jedo hrano prepolno maščobe in sladkorja vsak dan. Mogoče ne ravno vsak dan, ampak pet, šest dni na teden. In čaprav mogoče nanje nima tako dramatičnih vlivov kot na mene - stvari se mogoče ne dogajajo s tako hitrim tempom - se bodo te stvari na dolgi rok zgodile tudi njim, če ne bodo trenirali, če ne bodo skrbeli za sebe. Da bi potrošili en super-size Big Mac obrok, morate dosti telovaditi. Govorimo o 1500 kalorijah. Če pojeste 1500 kalorij, morate teči 4 do 6 kilometrov, 45 minut do ene ure.

Ljudje vas primerjajo z Michaelom Moorom.
Da, ampak kaj boljšega bi se lahko zgodilo enemu režiserju-debitantu? Toda nekega dne bodo Michaela Moora imenovali kot predhodnika Morgana Spurlocka. (Smeh.)

M.F. 25.10.2004.
klik.hr

0 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20041220170849818