Piše: Dr. Janez Drnovšek

Zakaj pa niso več storili do zdaj? Oni imajo vpliv na ljudi, lahko storijo več kot drugi.

Vendar do zdaj splošni nivo zavesti ni bil dovolj visok, da bi prišli do medijev in politikov, ki bi lahko spreminjali stvari na tem svetu. Lahko bi rekli, da je to začaran krog. Politiki lahko vplivajo na zavest ljudi, a izvolili so jih ljudje še na nižjem nivoju zavesti. Zato pač politiki praviloma ne odstopajo od splošnega stanja stvari. Sprejemajo obstoječa pravila igre, govorijo tisto, kar mislijo, da ljudje želijo slišati, tisto, kar govorijo vsi. Ne gredo proti vetru, saj bi jih pri prevladujoči miselnosti hitro označili za čudake. Zato vse institucije delujejo po inerciji. Tudi, če jih kdo želi spreminjati, mu to praviloma ne uspe zaradi splošne otopelosti. Večinoma vsi delujejo po liniji najmanjšega odpora, zato se stvari nič kaj dosti ne spreminjajo.

Tudi mediji delujejo tako. Prilagajajo se splošnemu nivoju zavesti. Le izjemoma kdo odstopa od tega. Mnogi pa mislijo, da je slaba novica dobra novica. Vendar slaba novica ni posredovana tako, da bi vzbujala zavest in potrebo po izboljševanju stanja, pač bolj kot ritual - kdo bo koga. Kot da je v ospredju privoščljivost, če ga kdo kaj polomi, ne pa potreba po vsebinskih spremembah. Kot da se gremo igre brez meja - iz politike se dela teater, kjer nastopajo igralci, publika pa zabavlja, žvižga, poredko celo zaploska. Medije zanima, kdo v politiki se bo spotaknil, kdo ga bo zamenjal, kdo bo v tekmi za moč bolj uspešen, skratka vse skupaj je predstava za dremajočo publiko. Toliko površnega, velikokrat slaboumnega pisanja. Sploh se ne zavedajo, kakšno odgovornost imajo, kako lahko vplivajo na nivo splošne zavesti, kako lahko vplivajo na spreminjanje sveta na boljše.

Z današnjim dnem je na voljo posodobljena uradna spletna stran Opus Dei www.opusdei.org z vsebino, prevedeno v 22 jezikov. Na spletni strani so uporabnikom na voljo informacije o Opus Dei ter več aktualnih novic o katoliški Cerkvi in papežu. Kot so danes za STA povedali v tej cerkveni instituciji, naj bi bila prenovljena spletna stran predvsem bolj sodobna in atraktivnejša ter bolj praktična za uporabnike.

Piše: Borislav Kosi - Eckhart

Vlada je poslala v parlamentarno obravnavo spremenjen zakon o verskih skupnostih, kjer naj bi menda celo oklestila požrešne skomine katoliške cerkve po davkoplačevalskem denarju. Ta zakon ne samo po razumevanju Društva za zaščito ustave in žrtev cerkve polaga temelje privilegiranemu položaju katoliške cerkve kot državne cerkve. S tem se seveda krši ustava, kjer piše tako o ločenosti države od verskih skupnosti kot o enakopravnosti le teh.

Ena izmed utemeljitev zakona oz. po razumevanju društva izgovor za javnost je govorjenje o koristnosti katoliške cerkve za socialne dejavnosti. Zanimivo in obenem čudno. Vsaj za javnost je vsaj pri nekaterih verskih skupnostih njihov razlog obstoja nudenje verskega servisa istomišljenikom. Očitno to ne velja za katoliško cerkev, saj zgleda da verski servis ni dovolj dober in prepričljiv razlog za opravičevanje katoliškega sesanja davkoplačevalskega denarja.

S Phyllis Bennis se je pogovarjala Cher Gilmore

Phyllis Bennis je članica Inštituta za politične študije v Washingtonu in Transnacionalnega inštituta v Amsterdamu. Veliko let je bila je pisateljica, analitičarka in aktivistka za zadeve povezane z Bližnjim vzhodom in z Združenimi narodi. Napisala in uredila je vrsto knjig o Palestini, Iraku, ZN in Novi svetovni ureditvi. Njena zadnja knjiga je Kljubovati imperiju: Ljudje, vlade in ZN kljubujejo moči ZDA. V letu 2001 je Bennisova pomagala ustanoviti Kampanjo ZDA za prenehanje izraelske okupacije in trenutno ji tudi sopredseduje. Tesno sodeluje z Protivojno koalicijo mir in pravičnost, po letu 2002 je odigrala pomembno vlogo v naraščajočem globalnem mirovnem gibanju. Cher Gilmore se je z njo pogovarjala za Share International.

Share International: Kakšni so po vašem mnenju resnični motivi Ariela Šarona za umik naselbin iz Gaze?
Phyllis Bennis: Ta poteza je povsem v skladu s Šaronovimi dolgoletnimi stališči - ki so enaka stališčem najbolj radikalnih Izraelcev - Da namreč Gaza nima velikega pomena, tako gospodarskega kot ideološkega. Odpovedal se je nečemu, kar ni dosti vredno, bil pa je tudi pod precej močnimi pritiski zaradi naraščajočih izgub med izraelskimi vojaki v Gazi. Za izraelske predstave je bila cena v življenjih zelo visoka in zaradi tega je bil razburjen vse večji del izraelske javnosti. Zato je bila to zelo pragmatična odločitev. V zameno pa je Šaron dobil nenavadno protiuslugo.

Ste že slišali za Jubilee 2000? Jaz, priznam, do pred par tedni nisem. Vsi pa smo najbrž slišali za projekt 'Naj revščina postane preteklost' (Make poverty history), še posebej ob zborovanjih in koncertih, ki so se odvijali po vsem svetu julija 2005, ob vrhu G8 na Škotskem, ko so številni posamezniki pozvali vlade osmih glavnih industrializiranih držav, naj odpišejo dolgove najrevnejših držav.

Redkokdo pa verjetno ve, da je bila ta akcija neposredno povezana s projektom Jubilee 2000, ki ga je skupina ljudi zastavila sredi 90. let ter si je prizadeval za odpis dolgov, ki jih imajo države tretjega sveta. Dolgovi, ki jih ne zmorejo odplačevati, številne nerazvite, predvsem afriške države dobesedno dušijo.

Koncept 'jubilej' (jubilee) so povzeli po Svetem pismu, kjer je pomenil 50. leto, leto ko se dolgovi, ki jih dolžnik ne more plačati, odpišejo ter zemlja, ki so jo izgubili zaradi dolgov, vrne prvotnim lastnikom. Na ta način se prepreči nastajanje vedno večjih razlik med ljudmi. Ta pomen jubileja se je skozi zgodovino praktično izgubil, povezan pa je tudi s pojmom 'sabat'.

Od prijatelja sem dobila zelo zanimiv komentar na prejšnji članek o lokalni potrošnji, v katerem se je dotaknil pomembne dileme: nevarnosti, da nas potegne v ksenofobijo. Zadnja stvar, ki bi jo želela je, spodbujati nestrpnost ali sovraštvo do 'tujega'.

Zato poglejmo na denar malo širše. V davni preteklosti smo si ljudje 'izmislili' denar, da nam je olajšal življenje. Menjava tega kar imam za tisto kar potrebujem je postala lažja, saj ni bilo treba iskati druge osebe ki je potrebovala točno to, kar ponujam ter imela tisto, kar želim jaz. Denar, v raznoraznih oblikah, od zlata do školjk ali ogromnih kamnov, je funkcioniral kot sredstvo menjave.

Dandanes smo skoraj že pozabili, da bi naj denar služil nam in pogosto mi služimo denarju. Namesto sredstvo, ki bi nam naj olajšalo življenje, je postal cilj. Kaj vse počnemo, da bi prišli do denarja – in pri tem skoraj pozabimo, zakaj denar pravzaprav sploh potrebujemo. Cilj nam je postal kopičenje denarja (ali drugih dobrin), zagotavljanje varnosti.

Zdaj sem v Angliji že skoraj pet mesecev. Življenje tukaj se zdi drugačno kot v Sloveniji, v časopisih dnevno beremo o globalnem segrevanju, ohranjanju vrst, ki izumirajo, 'poštenem' trgu (fair trade, za razliko od prostega trga, free trade), organsko pridelani hrani ter pomembnosti ohranjanja in spodbujanja lokalne ekonomije… in praktično vsi ljudje, ki jih srečujem, se teh problemov zavedajo in se po svojih najboljših močeh trudijo živeti čimbolj ozaveščeno.

Ko občasno odprem spletno Delo, me začudi da minejo celi dnevi ne da bi v Sloveniji omenili katerokoli od teh tem. Res, da naša lepa dežela ni tako ogrožena, imamo še ogromno naravnega okolja, gozdov, kmetijska pridelava ni pretirano industrializirana, tudi življenjski standard je za večino ljudi zadovoljiv. A tudi Slovenija je na poti potrošništva in vedno bolj izpostavljena nevarnostim globalnega trga.

Pred par meseci mi je nekaj prijateljev v svojih emailih omenilo norijo, ki jo je sprožilo odprtje številnih trgovin nove mreže Hofer v Sloveniji. Tukaj nam ponujajo v premislek drug pogled - pomembnost vračanja poudarka na lokalno raven.

Avtor: Matjaž Trontelj

Odlomek iz knjige Kralj sveta - sprehod po zimskem Tibetu

Prijatelji me večkrat vprašajo: "Ali si se zares srečal s kraljem sveta?"

Ta zgodba je pravljica. Spočeli so jo resnični dogodki in srečanja z resnično živečimi ljudmi, a zrasla je v maternici domišljije in notranjega navdiha. Toda bogastvo, o katerem govori, je resnično. Zato je morda ta pot v družbi pravljičnega kralja sveta bolj resnična od marsikatere resnično prehojene poti.

Kakorkoli že, nekega dne, v deželi daleč daleč stran, se je zgodilo tole:

Po nekaj mesecih Šečena sem bil že prav naveličan tega kraja. Ti občutki so dosegli svoj vrhunec v dnevih mrtvila po tibetanskem novem letu. Odločil sem se, da čimprej odidem na počitnice v Tsar Tsar.

"Sedaj ne moreš od tu," so me prepričevali domači: "Po novem letu ne gre nihče nikamor, nobenega motorja ne boš dobil, naš pa je pokvarjen."

Poslušal sem jih in ostal doma še eno noč. A naslednji dan se spet ni prav nič dogajalo, postajal sem vedno bolj nestrpen in zvečer sem se nepreklicno odločil, da naslednje jutro za vsako ceno odidem, tudi če moram peš, tudi če se moram na poti boriti z norimi kravami, tudi če nikoli ne prispem do cilja.

K temule pisanju me je vzpodbudil komentar v enem članku, ki se je glasil: Ta članek se me je dotaknil. Vendar me zanima, zakaj več ljudi ne razmišlja pozitivno, ker bi bilo manj nasilja in vseh ostalih negativnih stvari?

Mi je prijatelj nekoč rekel, da je v bistvu negativna novica še najbolj pozitivna novica, če se te dotakne. Tudi zgodba o trpljenju postane pozitivna v trenutku, ko se nekoga dotakne in lahko ta v svojem življenju spremeni tisto, kar drugemu povzroča trpljenje.

Če pišeš in govoriš na primer o lakoti v Afriki, je to pač novica. Torej, če poveš, da je nekdo lačen, je to negativna novica, ki si jo nekomu posredoval.. Če pa zraven pokažeš še sliko umirajočega otroka, je vse skupaj videti še bolj grozno.Vendar, če to vidi veliko ljudi, se mogoče v marsikomu vzbudi čut za pomoč tem ljudem. Torej je takšnih negativnih novic premalo.

Nočem spremeniti vašega pogleda na vaše življenje, preprosto vam posredujem informacijo, ki jo poznam in skušam čimbolj razširiti. Vem, da je ta informacija v določenih krogih zelo sporna, mnogim je bizarna. To je v veliki meri odvisno od vaše vzgoje, vašega ozadja. Verjamem, da je vse, kar bom povedal, resnica. Teh stvari si nisem izmislil. To je informacija, ki jo manjša skupina v svetu pozna že zelo dolgo časa. Že leta 1878 je o teh stvareh pisala Helena Petrovna Blavatska, kasneje tudi Alice Bailey in Helena Roerich. Naše informacije so popolnoma skladne, jaz jih le posodabljam, dodajam nove. Ljudje težko sprejmejo, da čas teče, da prihajajo novi nauki. Nič se ne obremenjujem s tem, ali mi boste verjeli ali ne. To informacijo vam podajam le v razmislek. Zame je to resnica in s tem, ali je za koga to težko sprejemljivo, se ne ukvarjam. Izkušnje in kontakti, ki sem jih imel v vseh teh letih, mi ne dopuščajo druge možnosti, kot da verjamem. Popolnoma zadovoljen bom, če boste s predavanja odšli z novim upanjem.

Govoril bom o Mojstrih modrosti in njihovem vodji Gospodu Maitreji. Mojstri modrosti so z našega vidika popolnoma razvita bitja, ki so šla skozi vse vidike življenja na planetu Zemlja in ki se utelesijo le zato, da bi služili. Nešteta tisočletja živijo v odmaknjenih gorovjih (Ural, Karpati, Andi ...) in puščavah sveta. Čeprav ne vemo za njih, so iz zakulisja vedno vodili in varovali človeštvo. Ti ljudje so dosegli tisto, kar je za človeka največ mogoče. Vedeti moramo, da Zemlja ni najbolj razvit planet v vesolju. Zemlja je zelo majhen planet v sončnem sistemu, ki je med manj pomembnimi v galaksiji. Obstajajo drugi bolj razviti planeti. Mojstri so popolni le z vidika Zemlje. Obstajajo bitja, ki si jih ne moremo niti zamisliti. Z našega vidika so Mojstri popolni in ko jih bomo videli, bomo želeli postati taki, kot so oni. Po mojih informacijah se zdaj eden za drugim vračajo v svet. Zakaj se to dogaja in kaj to pomeni za človeštvo, kaj bo to prineslo?

Mojster preko Benjamina Crema

Mi, vaši Starejši bratje, potrpežljivo pričakujemo odziv človeštva, saj vemo, da se bo velika večina ljudi, ko bo spoznala in razumela kakšne so zdaj resnične razmere na Zemlji, strinjala, da bodo katastrofo preprečile le korenite spremembe.

Ena od težav je, da povprečen človek ve le malo o zelo vplivnih finančnih skupinah in posameznikih, ki vodijo človeške zadeve, večinoma v nasprotju s potrebami in pravicami neštetih milijonov ljudi. Trenutno je 80 odstotkov svetovnega premoženja v lasti majhnega števila družin in organizacij. Večina tega premoženja je 'statična', naložena v posestva, ladje, zlato, dragulje in umetnine. Tako koristi le maloštevilnim. Takšna neuravnoteženost onemogoča napore vlad po vsem svetu, da bi ustvarile relativno socialno pravične družbe.

Ta neuravnoteženost je tako stara in utrjena, da bi jo lahko omajali le herkulski napori ali pa gospodarska katastrofa svetovnih razsežnosti. Soočene s takšnim stanjem, vlade vse težje držijo v rokah vajeti svoje države, hkrati pa z drugimi tekmujejo za tržišča. Neizogibne posledice so ponavljajoč kaos, nestabilnost in kronično pomanjkanje denarja za osnovne storitve in pomoč tujini. Revno prebivalstvo tega sveta še naprej trpi in tiho moli za spremembe. Nekateri, bolj glasni, se pridružujejo naraščajočemu številu terorističnih skupin po svetu.

Večja kot je moč sočutja, ki ga čutiš do drugih,
bolj pogumen postaneš.
Večji kot je pogum, manj si nagnjen k malodušju in izgubi upanja.
Zaradi tega je sočutje tudi vir notranje moči.
S povečano notranjo močjo je mogoče razviti trdno odločnost
in z odločnostjo imamo več možnosti za uspeh,
ne glede na to kakšne so ovire.
Tenzin Gyatso, 14. Dalaj Lama

RAZNE MISLI
Ko začnemo razčlenjevati naše doživljanje časa, ugotovimo, da preteklost izginja in da prihodnosti še ni. Doživljamo le sedanjost.

Ko sprevidimo, da se vse, kar zaznavamo in izkušamo, ponavlja kot posledica nepreglednega niza medsebojno povezanih vzrokov in pogojev, se predvsem docela spremeni naš pogled na svet. Začenjamo razumevati, da lahko vsemirje, ki ga naseljujemo, pojmujemo kot živ organizem, v katerem vsaka celica uglašeno sodeluje z vsemi drugimi celicami in tako vzdržuje celoto. Če se poškoduje samo ena od teh celic, kot v primeru bolezni, je prizadeto ravnovesje in nevarnost grozi celoti. Iz tega lahko sklepamo, da je naša osebna dobrobit tesno povezana z dobrobitjo vseh drugih živih bitij in z okoljem, v katerem živimo. Prav tako postane očitno, da vsako naše dejanje, beseda in misel - naj bo na videz še tako neznatno in nepomembno, prinaša posledice ne le nam, temveč tudi vsem ostalim.

Piše: Mark Sommer

Pravijo, da so najboljše stvari v življenju tiste, ki so brezplačne in dostopne vsakomur, toda vse večji del svetovnega prebivalstva si vse težje privošči tudi takšne stvari. Vodo, ki jo pijemo; zrak, ki ga dihamo; kraje, kjer se srečujemo, pogovarjamo in igramo; ideje o katerih razmišljamo; dela, ki jih skupaj ustvarjamo in celo gene, ki jih nosimo v sebi, si prisvaja, oskrunja in poblagovlja pravni in finančni mehanizem ponorelega trga.

Po zlomu komunizma in opustitvi socializma kot možne alternative kapitalizmu, so se tisti, ki sta jih ta trenda vznemirila, znašli v veliki zadregi zaradi lažne dileme, da je možno izbirati le med popolnoma potrošniško usmerjenim komercialnim sektorjem in vse obvladujočo vlogo države. Zdaj pa se pojavlja novo in izvirno gibanje, ki oporeka tej samozadostni lažni dilemi in si prizadeva za ponovno vzpostavitev ravnovesja med javnim in privatnim sektorjem in sicer s ponovno uveljavitvijo zelo pomembnega tretjega sektorja, od katerega sta oba že omenjena sektorja življenjsko odvisna - starodavnega in častivrednega 'skupnega dobrega'.

Sporočilo Mojstra preko Benjamina Crema

Z žalostjo opazujemo, kako se ljudje vztrajno trudijo, da bi svoje težave rešili z metodami preteklosti. Teh težav je veliko in kakor s prihodnostjo, so povezane tudi s sedanjostjo. Večinoma izhajajo iz preteklosti in današnji brsteči družbi predstavljajo težko breme. Vlade po vsem svetu, ki so izgubljene v svojem strastnem boju za tržišča, poskušajo na vse standardne načine doseči varnost in moč, razvoj in napredek, stabilnost sredi sprememb. To je neizvedljiva naloga.

Za vse njihove težave obstaja le en odgovor, ena rešitev za vse njihove probleme, vendar pa si do zdaj še nobena vlada ni drznila zašepetati besede, ki bi njih in svet v trenutku osvobodila, ki bi svet na mah izstrelila v novo dobo pravičnosti in resnice. Naj beseda odmeva, naj beseda predstavlja novo civilizacijo, novo družbo. Naj se beseda sliši povsod; naj se človek odzove.
Ta beseda je zvok pravičnosti, to je zvok resnice. Beseda povezuje ljudi in ustvarja bratovščino človeštva. Beseda lahno sede v srce in osreči vse ljudi. Beseda je modra in plemenita, polna ljubezni. Beseda je delitev dobrin, ključ za prihodnost. Delitev dobrin je odgovor na vse probleme ljudi. Delitev je sinonim za božanskost. Delitev uveljavlja tisto najvišje, kar je za človeka sploh mogoče, saj odpira vrata k zaupanju. Delitev bo človeka popeljala k stopalom Boga.

Približuje se čas, ko naj bi bile trgovine ob nedeljah, po volji ljudstva, zaprte. Zato smo iz arhiva potegnili tale zanimiv pogovor z mag. Stanko Kukar

Vedno pogostejše večerno, nedeljsko in praznično delo predvsem v trgovinski dejavnosti, kjer med zaposlenimi prevladujejo ženske, negativni vplivi, ki jih ima takšen delovni čas na družinsko živ jenje in tudi na rodnost, prevladujoča praksa zaposlovanja za določen čas, ki zagotavlja nizko stopnjo socialne varnosti - to je nekaj temeljnih poudarkov zadnje izjave komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci (objavili smo jo v prejšnji številki Družine), o kateri smo se pogovarjali s članico komisije mag. STANKO KUKAR.

Ali ob nedeljah oziroma praznikih ali pa v večernih urah kdaj zavijete v trgovino?
Načelno ne. Zdi se mi namreč narobe, da bi zvečer ali ob praznikih hodili v trgovino.

Mojster preko Benjamina Crema

Prej ali slej se bodo narodi in njihovi voditelji zavedli resničnosti svoje medsebojne odvisnosti. To zavedanje bo prineslo povsem nov odnos do problemov, s katerimi se danes spoprijemajo, in pripeljalo do enostavnejših in bolj modrih rešitev teh težav. Postopna sprememba v pogledu bo sedanjo kruto tekmovalnost in spore nadomestila z medsebojnim razumevanjem in sodelovanjem. Treba je povedati, da se vsi narodi ne bodo enako hitro podali na to pot, vendar pa bo učinkovitost in očitna razumnost te metode celo poslednjega vročekrvneža opogumila, da bo uvidel njeno splošno koristnost. Vsak korak naprej bo ta proces še utrdil in pospešil prehod k sodelovanju. Tako se bodo med narodi razvili bolj zdravi odnosi in sčasoma pripeljali do resničnega bratstva.

Veliko manjših narodov že prepoznava resničnost medsebojne odvisnosti, ker pa nimajo moči, so njihovi glasovi preslišani. Veliki in močni narodi takšne narode zaničujejo, njihov ponos, zaradi samozadostnosti, jim zastira pogled na resnico njihove povezanosti s svetom.

Share International - Obvestilo za medije, marec 2005

Revija Share International že mnoga leta objavlja redne članke Mojstra modrosti. Daleč od tega, da bi bil nedostopen ali nerazumljiv, Mojster pogosto naslavlja neposredne težave, s katerimi se sooča človeštvo. Njegov zadnji članek "Konec korupcije" obravnava endemično korupcijo, ki je danes prisotna na vseh družbenih ravneh, v smislu preseganja te starodavne situacije ugotavlja, da je klučnega pomena razvoj medsebojnega zaupanja; Mojster nam v svojem članku tudi nakaže edino pot za doseganja tega cilja.

Konec korupcije

Narodi vse bolj in bolj pričenjajo spoznavati, z vso resnostjo jemati in se ukvarjati s starodavnim problemom - s korupcijo. V nekaterih delih sveta je korupcija že stoletja način življenja. Koristila je le nekaterim, seveda na račun mnogih. Že neskončna stoletja skorumpirani voditelji in močni politiki bogatijo na račun davkov, ki jih vsiljujejo svojim podrejenim in prebivalstvu. V sodobnem času velika podjetja na Zahodu na veliko ponarejajo poslovne knjige, na Vzhodu pa je samo po sebi umevno, da je za vsako transakcijo potrebno nekoga 'podmazati'. Korupcija je endemična in v nekaterih družbah sega od predsednika pa vse do policije in športa. Korupcija pri volitvah je neobrzdana tudi v državah, ki naj bi bile predane svobodi in demokraciji, kot se je očitno pokazalo na nedavnih volitvah. Takšne skorumpirane vlade izdajajo svoje ljudstvo in tako predajo iz rok svojo pravico do vladanja.

Zaupanje
Ali je sredi takšne korupcije mogoče zgraditi zaupanje, brez katerega je prihodnost človeštva resnično klavrna? Brez zaupanja je pravičnejša delitev svetovnih virov le prazno upanje. Brez zaupanja nikdar ne bodo sprejete odločitve na svetovni ravni, ki so potrebne za ohranitev našega planetarnega doma. Brez blagoslovljenega in dobrodejnega zaupanja bo človeštvo zapravilo svojo pravico do gospodarjenja s planetom Zemljo in bo za eone samo sebi preprečilo nadaljnjo evolucijo.
Tako bi bilo in zato se mora človeštvo resno in brez odlašanja lotiti odpravljanja korozivnega vpliva korupcije na vsak družbeni sloj, na vsak kotiček in vsako votlino našega planetarnega življenja.

Piše: dr. France Susman

Komu gre zakupnina (Pachtzins) od zemlje? Stvarniku Zemlje. Kdo je Zemljo ustvaril? Bog. Torej lastnik, poberi se.
P.J.Proudhon (15.1.1809 - 19.1.1865)

Zemlja in naravni zakladi ne rastejo in ne da se jih poljudno z delom pomnoževati, zato tudi ne morejo izginiti. Število prebivalstva narašča, torej je zemljišč vedno manj in so vedno dražja. Človek hoče zemljo posedovati. Ko bi je hotel imeti, kolikor jo lahko pokrije s svojo zadnjico, kos na katerem lahko poseduje, bi še šlo. Pa hoče imeti cele hektarje. V starih časih so bili člani skupnosti lastniki zemljišč. Privatna last je prišla koncem 15. stoletja z rimskim pravom. Treba je pregledati zgodovino lastništva v zadnjih 1000 letih. Kdor je v srednjem veku večino kmetov pobil, ogoljufal ali pregnal, je svojim potomcem do danes zagotovil z znojem in krvjo namočeno zemljo.

Od moljev nažrte zemljiške knjige, ki so bile pisane s pomočjo steklenice žganja ali pod grožnjo mučenja, in ki navidezno formalno posest legitimirajo, na spremenijo nič na dejstvu, da je tako rekoč vsako veleposestvo posledica zdavnaj zastaranega zločina. Ustava ščiti posest in posestnike, ki so vedno sami imeli glavni vpliv na zakonodajo. V ZDA so imeli na začetku volilno pravico samo veleveleposestniki!

Piše: dr. France Susman

Vse vodilne stranke so v službi zločinskega kapitala. Voditelji nekaterih strank se naivno spuščajo v insceniran boj med sabo, samo da narod ne bi imel časa, da bi se pozanimal za resnično svobodo, demokracijo, blagostanje, mir in neodvisnost od neumnega potrošništva, ki je v korist tistim, ki ne vedo, kam bi z denarjem.

Kaj bi bilo z otroci, materami, narodom, kulturo, naravo, ko bi bile matere po številu otrok normalno plačane za svoje delo?

Tega se kapitalisti najbolj bojijo. Živali skrbno pripravijo gnezdo za naraščaj. Punca, ki je rojena, da podari narodu nasmejano življenje, pa mora splaviti ali živi v ekonomski bedi ali pa je odvisna od moškega. Nacionalekonomi so na koncu svojega znanja. Nikomur ne pride na misel kaka rešitev iz gospodarske krize. 90 % ljudi je za to, da se sistem korenito reformira, to je tista velika večina, ki zasluži manj kot poldrug milijon tolarjev na leto, kajti ti plačujejo več obresti kot jih dobijo. Manj kot 5 %, je tako mogočnih, da imajo sredstva informiranja in pritiska v svojih rokah, saj imajo blagoslov medijev, cerkve, visoke politike in velikega kapitala (to so ljudje, ki "dobijo" več kot milijon tolarjev na dan).

5. maja 1991 sem objavil v ND članek Čudež tirolskega župana (Vidi se ga na internetu pod: pozitivke.net). Tisti finančno gospodarski čudež je odpravljal brezposelnost. V zelo hudi krizi leta 1932 je sistem deloval matematično natančno, tako da so prihajali novinarji iz Amerike, kjer so potem pisali, da se v mestecu Wörglu davki plačujejo naprej. Izraelci so Einsteinu ponudili, da bi bil prvi predsednik nove države. Sprejel je pod pogojem, da uvedejo tisti sistem, ki je deloval svoj čas na Tirolskem, pa so odklonili, čeprav so na prvem cionističnem kongresu v Baslu leta 1897 sklenili, da bodo novo izraelsko državo postavili prav na noge Naravnega gospodarskega reda, ki ga je razvil nemško argentinski trgovec Silvio Gesell (1862-1930). Človek mora okusiti hude posledice svoje naivne poslušnosti tistim, ki mu posesajo polovico dohodkov, (pri najemninah celo 70 %, ker veleposestniki špekulirajo z zemljišči), da se odloči za boljše informiranje.

Veliko živali je žal odvrženih na cesto in so prepuščene same sebe v tem krutem svetu.
Podli ljudje jih brcajo, jih zastrupljajo. Na moje veselje, se je društvo za zaščito živali zavzelo za odvržene in pomoči
potrebne živalce.

Če ti ni odveč, daruj 230 SIT, ki niso skoraj nič v primerjavi s škatlico cigarerov ali pijačo v lokalu.
Vse skupaj je malo denarja, ki se nam ne bo dosti poznalo, vendar ravno zaradi našega prispevka morda ohranimo ranjenega kužka pri življenju.

Pošlji besedo ZIVALI z Mobitelovega omrežja na 1919.
Storitev bo zaračunana 230 sit.
Mobitel se je odpovedal kakršnemu koli zaslužku.

Prosim posreduj naprej. Barbara

Marsikdo se sprašuje, od kod bo prišel odgovor na težave človeštva v enaindvajsetem stoletju. Zagledani smo v inštitute, univerze, raziskovalne centre in čakamo na odgovore, zremo v ekrane računalnikov in razmišljamo, sprašujemo voditelje svetovnih religij, ekonomiste, politike. Zrele rešitve ni, ker jo iščemo na napačnem mestu - pogosteje v tehniki, strojih in računalnikih, ki so pravzaprav sam koren problema, kot v naravi, materi modrosti.

Mnogi duhovno usmerjeni ljudje opozarjajo javnost na nujo vrnitve k naravi, pravijo, da je to najbolj učinkovita rešitev tako za svet kot za posameznike. Imajo prav, toda njihovi pristopi so pogosto nedosledni ali nepraktični in tuji mestnemu človeku, ki je pahnjen v drugačno življenje. Morda se te rešitve tako težko "primejo" prav zato, ker ljudje, ki jih zagovarjajo, izhajajo iz umetnega sveta in so na naravnega le naknadno privajeni (pa še to ne vedno). Torej bi bilo dobro prisluhniti nekomu, ki ima možnost govoriti na podlagi pristnega stika z naravnim svetom in dobro pozna naš umetni svet. A kje bi našli tako osebo?

Manifest civilne družbe


Na osnovni temeljne demokratične pravice človeka, imeti državo in gospodariti z njo in moje neodtuljive pravice do državljanstva, zahtevam

DELNICO DRŽAVE REPUBLIKE SLOVENIJE


Delnica države je vrednostni papir, ki zagotavlja lastniku stalno upravljalsko pravico in stalno mesečno dividendo.
Lastnik delnice države je vsak njen državljan.
Delnica države nima nominalne vrednosti.
Delnica države ni prenosljiva.
Vir in mera dividende je davek od dobička vseh podjetij v državi v celoti.
Minimalna ciljna vrednost za vse državljane enake mesečne dividende je deset odstotkov povprečne mesečne neto plače v državi.
Delnico države izda Banka države.
Zakon o Delnici države sprejmejo državljani na referendumu z dvotretjinsko večino.
Ciljna vrednost mesečne dividende v državi Sloveniji je 100 EUR.


Slovenija 1. januarja 2004
Državljan Republike Slovenije

Copyleft by Richard M. Stallman

Na povabilo Društva uporabnikov Linuxa Slovenije je minuli teden v Ljubljani predaval sloviti RMS - Richard M. Stallman, med računalnikarji znan kot pisec urejevalnika Emacs, avtor licence GNU in ustanovitelj sklada Free Software Foundation. Za laika to ne pove kaj dosti, med pravimi računalniškimi zaljubljenci in zagovorniki računalniške odprte družbe pa njegovo ime zbudi skoraj enako mero navdušenja kot ime Billa Gatesa prezira.

Velja za nekakšnega guruja svobodnega, prostega programiranja, ki se ni zaprlo v slonokoščeni stolp zaščit pred presnemavanjem in tako imenovanimi pirati. Se več, njegov sklad Free Software Foundation presnemavanje celo spodbuja. Spodbuja pa tudi nadgrajevanje prostih programov, ki v nasprotju s komercialnimi produkti ne skrivajo svojega ustroja, tega, kar v računalniškem jeziku imenujejo izvirna koda.