Piše: Dr. Janez Drnovšek

Zakaj pa niso veè storili do zdaj? Oni imajo vpliv na ljudi, lahko storijo veè kot drugi.

Vendar do zdaj splošni nivo zavesti ni bil dovolj visok, da bi prišli do medijev in politikov, ki bi lahko spreminjali stvari na tem svetu. Lahko bi rekli, da je to zaèaran krog. Politiki lahko vplivajo na zavest ljudi, a izvolili so jih ljudje še na nižjem nivoju zavesti. Zato paè politiki praviloma ne odstopajo od splošnega stanja stvari. Sprejemajo obstojeèa pravila igre, govorijo tisto, kar mislijo, da ljudje želijo slišati, tisto, kar govorijo vsi. Ne gredo proti vetru, saj bi jih pri prevladujoèi miselnosti hitro oznaèili za èudake. Zato vse institucije delujejo po inerciji. Tudi, èe jih kdo želi spreminjati, mu to praviloma ne uspe zaradi splošne otopelosti. Veèinoma vsi delujejo po liniji najmanjšega odpora, zato se stvari niè kaj dosti ne spreminjajo.

Tudi mediji delujejo tako. Prilagajajo se splošnemu nivoju zavesti. Le izjemoma kdo odstopa od tega. Mnogi pa mislijo, da je slaba novica dobra novica. Vendar slaba novica ni posredovana tako, da bi vzbujala zavest in potrebo po izboljševanju stanja, paè bolj kot ritual - kdo bo koga. Kot da je v ospredju privošèljivost, èe ga kdo kaj polomi, ne pa potreba po vsebinskih spremembah. Kot da se gremo igre brez meja - iz politike se dela teater, kjer nastopajo igralci, publika pa zabavlja, žvižga, poredko celo zaploska. Medije zanima, kdo v politiki se bo spotaknil, kdo ga bo zamenjal, kdo bo v tekmi za moè bolj uspešen, skratka vse skupaj je predstava za dremajoèo publiko. Toliko površnega, velikokrat slaboumnega pisanja. Sploh se ne zavedajo, kakšno odgovornost imajo, kako lahko vplivajo na nivo splošne zavesti, kako lahko vplivajo na spreminjanje sveta na boljše.

Z današnjim dnem je na voljo posodobljena uradna spletna stran Opus Dei www.opusdei.org z vsebino, prevedeno v 22 jezikov. Na spletni strani so uporabnikom na voljo informacije o Opus Dei ter veè aktualnih novic o katoliški Cerkvi in papežu. Kot so danes za STA povedali v tej cerkveni instituciji, naj bi bila prenovljena spletna stran predvsem bolj sodobna in atraktivnejša ter bolj praktièna za uporabnike.

Piše: Borislav Kosi - Eckhart

Vlada je poslala v parlamentarno obravnavo spremenjen zakon o verskih skupnostih, kjer naj bi menda celo oklestila požrešne skomine katoliške cerkve po davkoplaèevalskem denarju. Ta zakon ne samo po razumevanju Društva za zašèito ustave in žrtev cerkve polaga temelje privilegiranemu položaju katoliške cerkve kot državne cerkve. S tem se seveda krši ustava, kjer piše tako o loèenosti države od verskih skupnosti kot o enakopravnosti le teh.

Ena izmed utemeljitev zakona oz. po razumevanju društva izgovor za javnost je govorjenje o koristnosti katoliške cerkve za socialne dejavnosti. Zanimivo in obenem èudno. Vsaj za javnost je vsaj pri nekaterih verskih skupnostih njihov razlog obstoja nudenje verskega servisa istomišljenikom. Oèitno to ne velja za katoliško cerkev, saj zgleda da verski servis ni dovolj dober in preprièljiv razlog za opravièevanje katoliškega sesanja davkoplaèevalskega denarja.

S Phyllis Bennis se je pogovarjala Cher Gilmore

Phyllis Bennis je èlanica Inštituta za politiène študije v Washingtonu in Transnacionalnega inštituta v Amsterdamu. Veliko let je bila je pisateljica, analitièarka in aktivistka za zadeve povezane z Bližnjim vzhodom in z Združenimi narodi. Napisala in uredila je vrsto knjig o Palestini, Iraku, ZN in Novi svetovni ureditvi. Njena zadnja knjiga je Kljubovati imperiju: Ljudje, vlade in ZN kljubujejo moèi ZDA. V letu 2001 je Bennisova pomagala ustanoviti Kampanjo ZDA za prenehanje izraelske okupacije in trenutno ji tudi sopredseduje. Tesno sodeluje z Protivojno koalicijo mir in praviènost, po letu 2002 je odigrala pomembno vlogo v narašèajoèem globalnem mirovnem gibanju. Cher Gilmore se je z njo pogovarjala za Share International.

Share International: Kakšni so po vašem mnenju resnièni motivi Ariela Šarona za umik naselbin iz Gaze?
Phyllis Bennis: Ta poteza je povsem v skladu s Šaronovimi dolgoletnimi stališèi - ki so enaka stališèem najbolj radikalnih Izraelcev - Da namreè Gaza nima velikega pomena, tako gospodarskega kot ideološkega. Odpovedal se je neèemu, kar ni dosti vredno, bil pa je tudi pod precej moènimi pritiski zaradi narašèajoèih izgub med izraelskimi vojaki v Gazi. Za izraelske predstave je bila cena v življenjih zelo visoka in zaradi tega je bil razburjen vse veèji del izraelske javnosti. Zato je bila to zelo pragmatièna odloèitev. V zameno pa je Šaron dobil nenavadno protiuslugo.

Ste že slišali za Jubilee 2000? Jaz, priznam, do pred par tedni nisem. Vsi pa smo najbrž slišali za projekt 'Naj revšèina postane preteklost' (Make poverty history), še posebej ob zborovanjih in koncertih, ki so se odvijali po vsem svetu julija 2005, ob vrhu G8 na Škotskem, ko so številni posamezniki pozvali vlade osmih glavnih industrializiranih držav, naj odpišejo dolgove najrevnejših držav.

Redkokdo pa verjetno ve, da je bila ta akcija neposredno povezana s projektom Jubilee 2000, ki ga je skupina ljudi zastavila sredi 90. let ter si je prizadeval za odpis dolgov, ki jih imajo države tretjega sveta. Dolgovi, ki jih ne zmorejo odplaèevati, številne nerazvite, predvsem afriške države dobesedno dušijo.

Koncept 'jubilej' (jubilee) so povzeli po Svetem pismu, kjer je pomenil 50. leto, leto ko se dolgovi, ki jih dolžnik ne more plaèati, odpišejo ter zemlja, ki so jo izgubili zaradi dolgov, vrne prvotnim lastnikom. Na ta naèin se prepreèi nastajanje vedno veèjih razlik med ljudmi. Ta pomen jubileja se je skozi zgodovino praktièno izgubil, povezan pa je tudi s pojmom 'sabat'.

Od prijatelja sem dobila zelo zanimiv komentar na prejšnji èlanek o lokalni potrošnji, v katerem se je dotaknil pomembne dileme: nevarnosti, da nas potegne v ksenofobijo. Zadnja stvar, ki bi jo želela je, spodbujati nestrpnost ali sovraštvo do 'tujega'.

Zato poglejmo na denar malo širše. V davni preteklosti smo si ljudje 'izmislili' denar, da nam je olajšal življenje. Menjava tega kar imam za tisto kar potrebujem je postala lažja, saj ni bilo treba iskati druge osebe ki je potrebovala toèno to, kar ponujam ter imela tisto, kar želim jaz. Denar, v raznoraznih oblikah, od zlata do školjk ali ogromnih kamnov, je funkcioniral kot sredstvo menjave.

Dandanes smo skoraj že pozabili, da bi naj denar služil nam in pogosto mi služimo denarju. Namesto sredstvo, ki bi nam naj olajšalo življenje, je postal cilj. Kaj vse poènemo, da bi prišli do denarja – in pri tem skoraj pozabimo, zakaj denar pravzaprav sploh potrebujemo. Cilj nam je postal kopièenje denarja (ali drugih dobrin), zagotavljanje varnosti.

Zdaj sem v Angliji že skoraj pet mesecev. Življenje tukaj se zdi drugaèno kot v Sloveniji, v èasopisih dnevno beremo o globalnem segrevanju, ohranjanju vrst, ki izumirajo, 'poštenem' trgu (fair trade, za razliko od prostega trga, free trade), organsko pridelani hrani ter pomembnosti ohranjanja in spodbujanja lokalne ekonomije… in praktièno vsi ljudje, ki jih sreèujem, se teh problemov zavedajo in se po svojih najboljših moèeh trudijo živeti èimbolj ozavešèeno.

Ko obèasno odprem spletno Delo, me zaèudi da minejo celi dnevi ne da bi v Sloveniji omenili katerokoli od teh tem. Res, da naša lepa dežela ni tako ogrožena, imamo še ogromno naravnega okolja, gozdov, kmetijska pridelava ni pretirano industrializirana, tudi življenjski standard je za veèino ljudi zadovoljiv. A tudi Slovenija je na poti potrošništva in vedno bolj izpostavljena nevarnostim globalnega trga.

Pred par meseci mi je nekaj prijateljev v svojih emailih omenilo norijo, ki jo je sprožilo odprtje številnih trgovin nove mreže Hofer v Sloveniji. Tukaj nam ponujajo v premislek drug pogled - pomembnost vraèanja poudarka na lokalno raven.

Avtor: Matjaž Trontelj

Odlomek iz knjige Kralj sveta - sprehod po zimskem Tibetu

Prijatelji me veèkrat vprašajo: "Ali si se zares sreèal s kraljem sveta?"

Ta zgodba je pravljica. Spoèeli so jo resnièni dogodki in sreèanja z resnièno živeèimi ljudmi, a zrasla je v maternici domišljije in notranjega navdiha. Toda bogastvo, o katerem govori, je resnièno. Zato je morda ta pot v družbi pravljiènega kralja sveta bolj resnièna od marsikatere resnièno prehojene poti.

Kakorkoli že, nekega dne, v deželi daleè daleè stran, se je zgodilo tole:

Po nekaj mesecih Šeèena sem bil že prav navelièan tega kraja. Ti obèutki so dosegli svoj vrhunec v dnevih mrtvila po tibetanskem novem letu. Odloèil sem se, da èimprej odidem na poèitnice v Tsar Tsar.

"Sedaj ne moreš od tu," so me preprièevali domaèi: "Po novem letu ne gre nihèe nikamor, nobenega motorja ne boš dobil, naš pa je pokvarjen."

Poslušal sem jih in ostal doma še eno noè. A naslednji dan se spet ni prav niè dogajalo, postajal sem vedno bolj nestrpen in zveèer sem se nepreklicno odloèil, da naslednje jutro za vsako ceno odidem, tudi èe moram peš, tudi èe se moram na poti boriti z norimi kravami, tudi èe nikoli ne prispem do cilja.

K temule pisanju me je vzpodbudil komentar v enem èlanku, ki se je glasil: Ta èlanek se me je dotaknil. Vendar me zanima, zakaj veè ljudi ne razmišlja pozitivno, ker bi bilo manj nasilja in vseh ostalih negativnih stvari?

Mi je prijatelj nekoè rekel, da je v bistvu negativna novica še najbolj pozitivna novica, èe se te dotakne. Tudi zgodba o trpljenju postane pozitivna v trenutku, ko se nekoga dotakne in lahko ta v svojem življenju spremeni tisto, kar drugemu povzroèa trpljenje.

Èe pišeš in govoriš na primer o lakoti v Afriki, je to paè novica. Torej, èe poveš, da je nekdo laèen, je to negativna novica, ki si jo nekomu posredoval.. Èe pa zraven pokažeš še sliko umirajoèega otroka, je vse skupaj videti še bolj grozno.Vendar, èe to vidi veliko ljudi, se mogoèe v marsikomu vzbudi èut za pomoè tem ljudem. Torej je takšnih negativnih novic premalo.

Noèem spremeniti vašega pogleda na vaše življenje, preprosto vam posredujem informacijo, ki jo poznam in skušam èimbolj razširiti. Vem, da je ta informacija v doloèenih krogih zelo sporna, mnogim je bizarna. To je v veliki meri odvisno od vaše vzgoje, vašega ozadja. Verjamem, da je vse, kar bom povedal, resnica. Teh stvari si nisem izmislil. To je informacija, ki jo manjša skupina v svetu pozna že zelo dolgo èasa. Že leta 1878 je o teh stvareh pisala Helena Petrovna Blavatska, kasneje tudi Alice Bailey in Helena Roerich. Naše informacije so popolnoma skladne, jaz jih le posodabljam, dodajam nove. Ljudje težko sprejmejo, da èas teèe, da prihajajo novi nauki. Niè se ne obremenjujem s tem, ali mi boste verjeli ali ne. To informacijo vam podajam le v razmislek. Zame je to resnica in s tem, ali je za koga to težko sprejemljivo, se ne ukvarjam. Izkušnje in kontakti, ki sem jih imel v vseh teh letih, mi ne dopušèajo druge možnosti, kot da verjamem. Popolnoma zadovoljen bom, èe boste s predavanja odšli z novim upanjem.

Govoril bom o Mojstrih modrosti in njihovem vodji Gospodu Maitreji. Mojstri modrosti so z našega vidika popolnoma razvita bitja, ki so šla skozi vse vidike življenja na planetu Zemlja in ki se utelesijo le zato, da bi služili. Nešteta tisoèletja živijo v odmaknjenih gorovjih (Ural, Karpati, Andi ...) in pušèavah sveta. Èeprav ne vemo za njih, so iz zakulisja vedno vodili in varovali èloveštvo. Ti ljudje so dosegli tisto, kar je za èloveka najveè mogoèe. Vedeti moramo, da Zemlja ni najbolj razvit planet v vesolju. Zemlja je zelo majhen planet v sonènem sistemu, ki je med manj pomembnimi v galaksiji. Obstajajo drugi bolj razviti planeti. Mojstri so popolni le z vidika Zemlje. Obstajajo bitja, ki si jih ne moremo niti zamisliti. Z našega vidika so Mojstri popolni in ko jih bomo videli, bomo želeli postati taki, kot so oni. Po mojih informacijah se zdaj eden za drugim vraèajo v svet. Zakaj se to dogaja in kaj to pomeni za èloveštvo, kaj bo to prineslo?

Mojster preko Benjamina Crema

Mi, vaši Starejši bratje, potrpežljivo prièakujemo odziv èloveštva, saj vemo, da se bo velika veèina ljudi, ko bo spoznala in razumela kakšne so zdaj resniène razmere na Zemlji, strinjala, da bodo katastrofo prepreèile le korenite spremembe.

Ena od težav je, da povpreèen èlovek ve le malo o zelo vplivnih finanènih skupinah in posameznikih, ki vodijo èloveške zadeve, veèinoma v nasprotju s potrebami in pravicami neštetih milijonov ljudi. Trenutno je 80 odstotkov svetovnega premoženja v lasti majhnega števila družin in organizacij. Veèina tega premoženja je 'statièna', naložena v posestva, ladje, zlato, dragulje in umetnine. Tako koristi le maloštevilnim. Takšna neuravnoteženost onemogoèa napore vlad po vsem svetu, da bi ustvarile relativno socialno praviène družbe.

Ta neuravnoteženost je tako stara in utrjena, da bi jo lahko omajali le herkulski napori ali pa gospodarska katastrofa svetovnih razsežnosti. Sooèene s takšnim stanjem, vlade vse težje držijo v rokah vajeti svoje države, hkrati pa z drugimi tekmujejo za tržišèa. Neizogibne posledice so ponavljajoè kaos, nestabilnost in kronièno pomanjkanje denarja za osnovne storitve in pomoè tujini. Revno prebivalstvo tega sveta še naprej trpi in tiho moli za spremembe. Nekateri, bolj glasni, se pridružujejo narašèajoèemu številu teroristiènih skupin po svetu.

Veèja kot je moè soèutja, ki ga èutiš do drugih,
bolj pogumen postaneš.
Veèji kot je pogum, manj si nagnjen k malodušju in izgubi upanja.
Zaradi tega je soèutje tudi vir notranje moèi.
S poveèano notranjo moèjo je mogoèe razviti trdno odloènost
in z odloènostjo imamo veè možnosti za uspeh,
ne glede na to kakšne so ovire.
Tenzin Gyatso, 14. Dalaj Lama

RAZNE MISLI
Ko zaènemo razèlenjevati naše doživljanje èasa, ugotovimo, da preteklost izginja in da prihodnosti še ni. Doživljamo le sedanjost.

Ko sprevidimo, da se vse, kar zaznavamo in izkušamo, ponavlja kot posledica nepreglednega niza medsebojno povezanih vzrokov in pogojev, se predvsem docela spremeni naš pogled na svet. Zaèenjamo razumevati, da lahko vsemirje, ki ga naseljujemo, pojmujemo kot živ organizem, v katerem vsaka celica uglašeno sodeluje z vsemi drugimi celicami in tako vzdržuje celoto. Èe se poškoduje samo ena od teh celic, kot v primeru bolezni, je prizadeto ravnovesje in nevarnost grozi celoti. Iz tega lahko sklepamo, da je naša osebna dobrobit tesno povezana z dobrobitjo vseh drugih živih bitij in z okoljem, v katerem živimo. Prav tako postane oèitno, da vsako naše dejanje, beseda in misel - naj bo na videz še tako neznatno in nepomembno, prinaša posledice ne le nam, temveè tudi vsem ostalim.

Piše: Mark Sommer

Pravijo, da so najboljše stvari v življenju tiste, ki so brezplaène in dostopne vsakomur, toda vse veèji del svetovnega prebivalstva si vse težje privošèi tudi takšne stvari. Vodo, ki jo pijemo; zrak, ki ga dihamo; kraje, kjer se sreèujemo, pogovarjamo in igramo; ideje o katerih razmišljamo; dela, ki jih skupaj ustvarjamo in celo gene, ki jih nosimo v sebi, si prisvaja, oskrunja in poblagovlja pravni in finanèni mehanizem ponorelega trga.

Po zlomu komunizma in opustitvi socializma kot možne alternative kapitalizmu, so se tisti, ki sta jih ta trenda vznemirila, znašli v veliki zadregi zaradi lažne dileme, da je možno izbirati le med popolnoma potrošniško usmerjenim komercialnim sektorjem in vse obvladujoèo vlogo države. Zdaj pa se pojavlja novo in izvirno gibanje, ki oporeka tej samozadostni lažni dilemi in si prizadeva za ponovno vzpostavitev ravnovesja med javnim in privatnim sektorjem in sicer s ponovno uveljavitvijo zelo pomembnega tretjega sektorja, od katerega sta oba že omenjena sektorja življenjsko odvisna - starodavnega in èastivrednega 'skupnega dobrega'.

Sporoèilo Mojstra preko Benjamina Crema

Z žalostjo opazujemo, kako se ljudje vztrajno trudijo, da bi svoje težave rešili z metodami preteklosti. Teh težav je veliko in kakor s prihodnostjo, so povezane tudi s sedanjostjo. Veèinoma izhajajo iz preteklosti in današnji brsteèi družbi predstavljajo težko breme. Vlade po vsem svetu, ki so izgubljene v svojem strastnem boju za tržišèa, poskušajo na vse standardne naèine doseèi varnost in moè, razvoj in napredek, stabilnost sredi sprememb. To je neizvedljiva naloga.

Za vse njihove težave obstaja le en odgovor, ena rešitev za vse njihove probleme, vendar pa si do zdaj še nobena vlada ni drznila zašepetati besede, ki bi njih in svet v trenutku osvobodila, ki bi svet na mah izstrelila v novo dobo praviènosti in resnice. Naj beseda odmeva, naj beseda predstavlja novo civilizacijo, novo družbo. Naj se beseda sliši povsod; naj se èlovek odzove.
Ta beseda je zvok praviènosti, to je zvok resnice. Beseda povezuje ljudi in ustvarja bratovšèino èloveštva. Beseda lahno sede v srce in osreèi vse ljudi. Beseda je modra in plemenita, polna ljubezni. Beseda je delitev dobrin, kljuè za prihodnost. Delitev dobrin je odgovor na vse probleme ljudi. Delitev je sinonim za božanskost. Delitev uveljavlja tisto najvišje, kar je za èloveka sploh mogoèe, saj odpira vrata k zaupanju. Delitev bo èloveka popeljala k stopalom Boga.

Približuje se èas, ko naj bi bile trgovine ob nedeljah, po volji ljudstva, zaprte. Zato smo iz arhiva potegnili tale zanimiv pogovor z mag. Stanko Kukar

Vedno pogostejše veèerno, nedeljsko in praznièno delo predvsem v trgovinski dejavnosti, kjer med zaposlenimi prevladujejo ženske, negativni vplivi, ki jih ima takšen delovni èas na družinsko živ jenje in tudi na rodnost, prevladujoèa praksa zaposlovanja za doloèen èas, ki zagotavlja nizko stopnjo socialne varnosti - to je nekaj temeljnih poudarkov zadnje izjave komisije Praviènost in mir pri Slovenski škofovski konferenci (objavili smo jo v prejšnji številki Družine), o kateri smo se pogovarjali s èlanico komisije mag. STANKO KUKAR.

Ali ob nedeljah oziroma praznikih ali pa v veèernih urah kdaj zavijete v trgovino?
Naèelno ne. Zdi se mi namreè narobe, da bi zveèer ali ob praznikih hodili v trgovino.

Mojster preko Benjamina Crema

Prej ali slej se bodo narodi in njihovi voditelji zavedli resniènosti svoje medsebojne odvisnosti. To zavedanje bo prineslo povsem nov odnos do problemov, s katerimi se danes spoprijemajo, in pripeljalo do enostavnejših in bolj modrih rešitev teh težav. Postopna sprememba v pogledu bo sedanjo kruto tekmovalnost in spore nadomestila z medsebojnim razumevanjem in sodelovanjem. Treba je povedati, da se vsi narodi ne bodo enako hitro podali na to pot, vendar pa bo uèinkovitost in oèitna razumnost te metode celo poslednjega vroèekrvneža opogumila, da bo uvidel njeno splošno koristnost. Vsak korak naprej bo ta proces še utrdil in pospešil prehod k sodelovanju. Tako se bodo med narodi razvili bolj zdravi odnosi in sèasoma pripeljali do resniènega bratstva.

Veliko manjših narodov že prepoznava resniènost medsebojne odvisnosti, ker pa nimajo moèi, so njihovi glasovi preslišani. Veliki in moèni narodi takšne narode zanièujejo, njihov ponos, zaradi samozadostnosti, jim zastira pogled na resnico njihove povezanosti s svetom.

Share International - Obvestilo za medije, marec 2005

Revija Share International že mnoga leta objavlja redne èlanke Mojstra modrosti. Daleè od tega, da bi bil nedostopen ali nerazumljiv, Mojster pogosto naslavlja neposredne težave, s katerimi se sooèa èloveštvo. Njegov zadnji èlanek "Konec korupcije" obravnava endemièno korupcijo, ki je danes prisotna na vseh družbenih ravneh, v smislu preseganja te starodavne situacije ugotavlja, da je kluènega pomena razvoj medsebojnega zaupanja; Mojster nam v svojem èlanku tudi nakaže edino pot za doseganja tega cilja.

Konec korupcije

Narodi vse bolj in bolj prièenjajo spoznavati, z vso resnostjo jemati in se ukvarjati s starodavnim problemom - s korupcijo. V nekaterih delih sveta je korupcija že stoletja naèin življenja. Koristila je le nekaterim, seveda na raèun mnogih. Že neskonèna stoletja skorumpirani voditelji in moèni politiki bogatijo na raèun davkov, ki jih vsiljujejo svojim podrejenim in prebivalstvu. V sodobnem èasu velika podjetja na Zahodu na veliko ponarejajo poslovne knjige, na Vzhodu pa je samo po sebi umevno, da je za vsako transakcijo potrebno nekoga 'podmazati'. Korupcija je endemièna in v nekaterih družbah sega od predsednika pa vse do policije in športa. Korupcija pri volitvah je neobrzdana tudi v državah, ki naj bi bile predane svobodi in demokraciji, kot se je oèitno pokazalo na nedavnih volitvah. Takšne skorumpirane vlade izdajajo svoje ljudstvo in tako predajo iz rok svojo pravico do vladanja.

Zaupanje
Ali je sredi takšne korupcije mogoèe zgraditi zaupanje, brez katerega je prihodnost èloveštva resnièno klavrna? Brez zaupanja je praviènejša delitev svetovnih virov le prazno upanje. Brez zaupanja nikdar ne bodo sprejete odloèitve na svetovni ravni, ki so potrebne za ohranitev našega planetarnega doma. Brez blagoslovljenega in dobrodejnega zaupanja bo èloveštvo zapravilo svojo pravico do gospodarjenja s planetom Zemljo in bo za eone samo sebi prepreèilo nadaljnjo evolucijo.
Tako bi bilo in zato se mora èloveštvo resno in brez odlašanja lotiti odpravljanja korozivnega vpliva korupcije na vsak družbeni sloj, na vsak kotièek in vsako votlino našega planetarnega življenja.

Piše: dr. France Susman

Komu gre zakupnina (Pachtzins) od zemlje? Stvarniku Zemlje. Kdo je Zemljo ustvaril? Bog. Torej lastnik, poberi se.
P.J.Proudhon (15.1.1809 - 19.1.1865)

Zemlja in naravni zakladi ne rastejo in ne da se jih poljudno z delom pomnoževati, zato tudi ne morejo izginiti. Število prebivalstva narašèa, torej je zemljišè vedno manj in so vedno dražja. Èlovek hoèe zemljo posedovati. Ko bi je hotel imeti, kolikor jo lahko pokrije s svojo zadnjico, kos na katerem lahko poseduje, bi še šlo. Pa hoèe imeti cele hektarje. V starih èasih so bili èlani skupnosti lastniki zemljišè. Privatna last je prišla koncem 15. stoletja z rimskim pravom. Treba je pregledati zgodovino lastništva v zadnjih 1000 letih. Kdor je v srednjem veku veèino kmetov pobil, ogoljufal ali pregnal, je svojim potomcem do danes zagotovil z znojem in krvjo namoèeno zemljo.

Od moljev nažrte zemljiške knjige, ki so bile pisane s pomoèjo steklenice žganja ali pod grožnjo muèenja, in ki navidezno formalno posest legitimirajo, na spremenijo niè na dejstvu, da je tako rekoè vsako veleposestvo posledica zdavnaj zastaranega zloèina. Ustava šèiti posest in posestnike, ki so vedno sami imeli glavni vpliv na zakonodajo. V ZDA so imeli na zaèetku volilno pravico samo veleveleposestniki!

Piše: dr. France Susman

Vse vodilne stranke so v službi zloèinskega kapitala. Voditelji nekaterih strank se naivno spušèajo v insceniran boj med sabo, samo da narod ne bi imel èasa, da bi se pozanimal za resnièno svobodo, demokracijo, blagostanje, mir in neodvisnost od neumnega potrošništva, ki je v korist tistim, ki ne vedo, kam bi z denarjem.

Kaj bi bilo z otroci, materami, narodom, kulturo, naravo, ko bi bile matere po številu otrok normalno plaèane za svoje delo?

Tega se kapitalisti najbolj bojijo. Živali skrbno pripravijo gnezdo za narašèaj. Punca, ki je rojena, da podari narodu nasmejano življenje, pa mora splaviti ali živi v ekonomski bedi ali pa je odvisna od moškega. Nacionalekonomi so na koncu svojega znanja. Nikomur ne pride na misel kaka rešitev iz gospodarske krize. 90 % ljudi je za to, da se sistem korenito reformira, to je tista velika veèina, ki zasluži manj kot poldrug milijon tolarjev na leto, kajti ti plaèujejo veè obresti kot jih dobijo. Manj kot 5 %, je tako mogoènih, da imajo sredstva informiranja in pritiska v svojih rokah, saj imajo blagoslov medijev, cerkve, visoke politike in velikega kapitala (to so ljudje, ki "dobijo" veè kot milijon tolarjev na dan).

5. maja 1991 sem objavil v ND èlanek Èudež tirolskega župana (Vidi se ga na internetu pod: pozitivke.net). Tisti finanèno gospodarski èudež je odpravljal brezposelnost. V zelo hudi krizi leta 1932 je sistem deloval matematièno natanèno, tako da so prihajali novinarji iz Amerike, kjer so potem pisali, da se v mestecu Wörglu davki plaèujejo naprej. Izraelci so Einsteinu ponudili, da bi bil prvi predsednik nove države. Sprejel je pod pogojem, da uvedejo tisti sistem, ki je deloval svoj èas na Tirolskem, pa so odklonili, èeprav so na prvem cionistiènem kongresu v Baslu leta 1897 sklenili, da bodo novo izraelsko državo postavili prav na noge Naravnega gospodarskega reda, ki ga je razvil nemško argentinski trgovec Silvio Gesell (1862-1930). Èlovek mora okusiti hude posledice svoje naivne poslušnosti tistim, ki mu posesajo polovico dohodkov, (pri najemninah celo 70 %, ker veleposestniki špekulirajo z zemljišèi), da se odloèi za boljše informiranje.

Veliko živali je žal odvrženih na cesto in so prepušèene same sebe v tem krutem svetu.
Podli ljudje jih brcajo, jih zastrupljajo. Na moje veselje, se je društvo za zašèito živali zavzelo za odvržene in pomoèi
potrebne živalce.

Èe ti ni odveè, daruj 230 SIT, ki niso skoraj niè v primerjavi s škatlico cigarerov ali pijaèo v lokalu.
Vse skupaj je malo denarja, ki se nam ne bo dosti poznalo, vendar ravno zaradi našega prispevka morda ohranimo ranjenega kužka pri življenju.

Pošlji besedo ZIVALI z Mobitelovega omrežja na 1919.
Storitev bo zaraèunana 230 sit.
Mobitel se je odpovedal kakršnemu koli zaslužku.

Prosim posreduj naprej. Barbara

Marsikdo se sprašuje, od kod bo prišel odgovor na težave èloveštva v enaindvajsetem stoletju. Zagledani smo v inštitute, univerze, raziskovalne centre in èakamo na odgovore, zremo v ekrane raèunalnikov in razmišljamo, sprašujemo voditelje svetovnih religij, ekonomiste, politike. Zrele rešitve ni, ker jo išèemo na napaènem mestu - pogosteje v tehniki, strojih in raèunalnikih, ki so pravzaprav sam koren problema, kot v naravi, materi modrosti.

Mnogi duhovno usmerjeni ljudje opozarjajo javnost na nujo vrnitve k naravi, pravijo, da je to najbolj uèinkovita rešitev tako za svet kot za posameznike. Imajo prav, toda njihovi pristopi so pogosto nedosledni ali nepraktièni in tuji mestnemu èloveku, ki je pahnjen v drugaèno življenje. Morda se te rešitve tako težko "primejo" prav zato, ker ljudje, ki jih zagovarjajo, izhajajo iz umetnega sveta in so na naravnega le naknadno privajeni (pa še to ne vedno). Torej bi bilo dobro prisluhniti nekomu, ki ima možnost govoriti na podlagi pristnega stika z naravnim svetom in dobro pozna naš umetni svet. A kje bi našli tako osebo?

Manifest civilne družbe


Na osnovni temeljne demokratiène pravice èloveka, imeti državo in gospodariti z njo in moje neodtuljive pravice do državljanstva, zahtevam

DELNICO DRŽAVE REPUBLIKE SLOVENIJE


Delnica države je vrednostni papir, ki zagotavlja lastniku stalno upravljalsko pravico in stalno meseèno dividendo.
Lastnik delnice države je vsak njen državljan.
Delnica države nima nominalne vrednosti.
Delnica države ni prenosljiva.
Vir in mera dividende je davek od dobièka vseh podjetij v državi v celoti.
Minimalna ciljna vrednost za vse državljane enake meseène dividende je deset odstotkov povpreène meseène neto plaèe v državi.
Delnico države izda Banka države.
Zakon o Delnici države sprejmejo državljani na referendumu z dvotretjinsko veèino.
Ciljna vrednost meseène dividende v državi Sloveniji je 100 EUR.


Slovenija 1. januarja 2004
Državljan Republike Slovenije

Copyleft by Richard M. Stallman

Na povabilo Društva uporabnikov Linuxa Slovenije je minuli teden v Ljubljani predaval sloviti RMS - Richard M. Stallman, med raèunalnikarji znan kot pisec urejevalnika Emacs, avtor licence GNU in ustanovitelj sklada Free Software Foundation. Za laika to ne pove kaj dosti, med pravimi raèunalniškimi zaljubljenci in zagovorniki raèunalniške odprte družbe pa njegovo ime zbudi skoraj enako mero navdušenja kot ime Billa Gatesa prezira.

Velja za nekakšnega guruja svobodnega, prostega programiranja, ki se ni zaprlo v slonokošèeni stolp zašèit pred presnemavanjem in tako imenovanimi pirati. Se veè, njegov sklad Free Software Foundation presnemavanje celo spodbuja. Spodbuja pa tudi nadgrajevanje prostih programov, ki v nasprotju s komercialnimi produkti ne skrivajo svojega ustroja, tega, kar v raèunalniškem jeziku imenujejo izvirna koda.