|
Zdaj sem v Angliji že skoraj pet mesecev. Življenje tukaj se zdi drugačno kot
v Sloveniji, v časopisih dnevno beremo o globalnem segrevanju, ohranjanju vrst,
ki izumirajo, 'poštenem' trgu (fair trade, za razliko od prostega trga, free trade),
organsko pridelani hrani ter pomembnosti ohranjanja in spodbujanja lokalne ekonomije…
in praktično vsi ljudje, ki jih srečujem, se teh problemov zavedajo in se po svojih
najboljših močeh trudijo živeti čimbolj ozaveščeno.
Ko občasno odprem spletno Delo, me začudi da minejo celi dnevi ne da bi v Sloveniji
omenili katerokoli od teh tem. Res, da naša lepa dežela ni tako ogrožena, imamo
še ogromno naravnega okolja, gozdov, kmetijska pridelava ni pretirano industrializirana,
tudi življenjski standard je za večino ljudi zadovoljiv. A tudi Slovenija je
na poti potrošništva in vedno bolj izpostavljena nevarnostim globalnega trga.
Pred par meseci mi je nekaj prijateljev v svojih emailih omenilo norijo, ki
jo je sprožilo odprtje številnih trgovin nove mreže Hofer v Sloveniji. Tukaj
nam ponujajo v premislek drug pogled - pomembnost vračanja poudarka na lokalno
raven.
Ni pomembno samo to, koliko denarja je v naši deželi ali kraju; vprašanje je,
kam teče, kdo ga prejme ter ali ostane v skupnosti in ji pomaga delovati. Denar,
ki kroži lokalno, je kot kri, ki pomaga ohranjati lokalno skupnost. Denar, zaslužen
v eni trgovinici, je porabljen v drugi, kjer spet predstavlja zaslužek, le-ta
je potrošen v naslednji in tako naprej.
V ekonomiji je učinek znan kot lokalni multiplikator. V zgornjem primeru je
multiplikator 3, ista količina denarja je omogočila zaslužek in preživetje trem
ljudem v istem kraju.
Supermarketi po drugi strani črpajo lokalno skupnost, večina denarja odteka
neposredno na bančne račune v tujini. Različne študije so pokazale zanimive
rezultate. V zelo odvisnih skupnostih, kot so recimo indijanski rezervati v
ZDA so ugotovili, da 75% denarja odteče iz skupnosti v roku 48 ur - za plačilo
storitev izven skupnosti ali za nakupe v supermarketih, od koder denar odteka
v oddaljeno centralo trgovske mreže.
Ste se kdaj vprašali, kje konča denar, ki ste ga potrošili za svoj nakup? Ali
pomaga ohranjati življenje v vašem kraju, v naši lepi deželi? Ali pa odteka
v tujino, na bančne račune veletrgovin, od česar ima profit nekaj ljudi, ki
jih niti najmanj ne zanima kvaliteta življenja v vasicah, iz katerih denar priteka
k njim?
Mogoče ni v naši moči vplivati, koliko denarja priteče v našo skupnost. Imamo
pa možnost da se vsaj do neke mere odločimo, kam bo odtekel od nas. Vsak tolar
šteje.
Več o tej temi si lahko preberete v angleščini na strani, ki jo je pripravila
New Economics Foundation:
http://www.pluggingtheleaks.org/
Viri:
The Little Money Book; David Boyle
http://en.wikipedia.org/wiki/Multiplier_effect
http://www.neweconomics.org
|
NE ZAMUDITE
Ni vseeno, kje trošimo svoj denar
Prispeval/a: gledalec dne torek, 31. januar 2006 @ 11:10 CET
Ne bom se spuščal v vse zablode napisanega vendar je že v drugem odstavku avtorica naredila "intelektualni samomor" z izjavo: "tudi življenjski standard je za večino ljudi zadovoljiv". Kaj je zadovoljiv življenski standard?? V kolikor ga kar nekaj bralcev te strani najbrž res ima, je v Sloveniji ogromno ljudi, ki ga niti približno ne dosega - procentualno gledano precej več kov v VB. Pa ne bi zdaj tukaj (ker ni ne časa in ne prostora) o tem koliko ljudi v sloveniji s koliko denarja.
Lokalni multiplikator. Vse vredu in prav ampak a ste se cenjena gospa vprašali zakaj ravno v ameriških rezervatih toliko denarja takoj "odteče"? Najbrž ne. Ker iz istega razloga pri nas ljudje ponorijo ob odpiranju novih veleprodajaln. Razlog: nizek standard. In diskontne prodajalne so vse kar si precej ljudi lahko privošči.
Ravno tukaj pa ste sami sebi zabodli nož v hrbet z izjavo o slovenskem standardu. Večina ljudi v soveniji namreč NE dosega zadovoljivega življenskega standarda, potem pa se začnemo vrteti v krogu.
Prispevku bi se dala očitat še kakšna napaka ali nedoslednost..... pa nimam ne časa in ne volje...
Pa še nekaj: ne zviška gledat na ljudi ker jh precej že je in jih še ogromno bo doseglo več kot vi... pa tudi v kakšni drugi državi so ljudje/Slovenci že živeli...... tudi o okoljevarstvu se ljudje/Slovenci pogovarjamo in se problemov (verejeli ali ne) zavedamo.
Ni vseeno, kje trošimo svoj denar
Prispeval/a: Marjana dne torek, 31. januar 2006 @ 18:43 CET
Se bom potrudila tale komentar vzet z dobre strani, čeprav se ni lahko s svojim razmišljanjem izpostaviti in takoj biti sesekljan.
Članek sem napisala tako, kot sama dojemam stvari. Je moja zgodba. Za njo stojim s svojim imenom in svojimi spoznanji.
Ne samo da sem se vprašala vprašanje, ki mi ga zastavljate, pa še precej drugih - tudi precej raziskave sem opravila na to temo (številni linki so tudi v članku, za tiste ki jih zanima več). Se strinjam, da je problematika precej širša, kot sem jo zajela tukaj - ampak namenoma sem se odločila, da članka ne bom širila, ker je bila poanta, ki sem jo hotela izpostaviti, lokalni multiplikator.
V palači pa ne živim in tudi gospa nisem. Za intelektualne samomore pa se bom potrudila ne sekirati preveč. :)
Lep dan,
Marjana
Ni vseeno, kje trošimo svoj denar
Prispeval/a: Mojca Morya dne torek, 31. januar 2006 @ 21:56 CET
Dobrodošel vetrc zavestnega razmišljanja in ravnanja, h kateremu kliče.
Mojca
Ni vseeno, kje trošimo svoj denar
Prispeval/a: Ljuba dne sreda, 1. februar 2006 @ 15:19 CET
Če v trgovini z oblačili kdaj vidite obraz,
ki je zatopljen v molitev - vedite, da to sem jaz!
Ljuba Žerovc
http://www.modrostizbrane.com
Ni vseeno, kje trošimo svoj denar
Prispeval/a: Pips dne sreda, 1. februar 2006 @ 17:41 CET
Ni vseeno, kje trošimo svoj denar
Prispeval/a: ivangop dne sreda, 1. februar 2006 @ 18:39 CET
Zakaj toliko govorjenja o ekologiji,segrevanju ozračja,odpadkih itd.Koliko pa STORIŠ s svojim načinom življenja v dobro in ohranitvi NARAVE.Vsak posameznik je pomemben v ravnanju z NARAVO,kako da se ne podaš PEŠ po opravkih,ne hodiš v trgovino po nepotrebnem in zapravljaš denar za brezvezne stvari in za otroke ne vem kakšne igrače,ki si jih trenutno spomni in hoče imeti,za modo,lepotičenjne,ki je ena sama kemija.
Zakaj toliko novih revij,časopisov ,letakov ,reklam:VSE TO GRE v MILJONE TOLARJEV IN V SMETI,za neko kulturo kot npr. naši in tuji FILMI,ki vzpodbujajo v mladini nasilje ,ropanje,ubijanje ,sex ,kriminal,prikazujejo prevare,laži,kako na lahek način brez dela obogateti,kje JE TU KULTURA.Film v katerem je prisotna PIŠTOLA je OBVEZNO PREPOVEDATI.Ali je snemanje in prikazovanje takih filmov KULTURA,prosim VAS.
Tudi raznorazni koncerti na katreih se pijančuje, je prisotna DROGA,obnaša nečloveško,pobalinsko v nasprotju z zdravim človeškim vedenjem in RAZUMOM,slabše kot ŽIVALI ki se obnašajo naravno in ne uničujejo NARAVE.
Vsak posameznik in DRUŽBA v celoti mora spremeniti vzorce obnašanja,kot so sedaj in se obnašati VSAJ TAKO KOT SE OBNAŠAJO ŽIVALI.Spremenimo najpreje pri sebi in pri svojih OTROCIH,pa bo DRUGAČE IN BOLJŠE:
Ni vseeno, kje trošimo svoj denar
Prispeval/a: Ljuba dne sreda, 1. februar 2006 @ 18:57 CET
Hej ivangop - saj ravno v tem je problem: Ljudje SE obnašamo kot živali, največkrat kot tiste roparske, krvoločne, mesojede!
Bodi malo bolj specifičen: katere živali imaš v mislih - zajčka, orla, leva, voluharja, divjega prašiča...ali morda kobilice, komarje, muhe?
Pa brez zamere!
Ljuba Žerovc
http://www.modrostizbrane.com
Ni vseeno, kje trošimo svoj denar
Prispeval/a: ivangop dne četrtek, 2. februar 2006 @ 14:07 CET
Ni vseeno, kje trošimo svoj denar
Prispeval/a: Marjana dne četrtek, 2. februar 2006 @ 17:26 CET
Gornji članek bi lahko bil napisan kot brezosebno navajenje dejstev. Pa sem se zavestno odločila, da začnem pripovedovati svojo zgodbo. Ker je kontekst tisti, ki me je pripeljal do razmišljanj, o katerih pišem.
Tega o čemer pišem v članku se nisem zavedala kljub temu, da sem študirala ekonomijo. Kljub temu, da sem že v Sloveniji poslušala 'kupujmo slovensko' in kljub temu, da si tukaj, kjer trenutno živim, prizadevajo v čimvečji meri nabavljati lokalno pridelano hrano.
Jasni so mi bili nekateri aspekti pomembnosti lokalno proizvedenih izdelkov: od lokalne hrane, ki pač najboljše ustreza našemu organizmu in podnebju, do nesmiselnosti in neekološkosti letalskih prevozov npr. eksotične hrane sem in tja po svetu.
Za učinek lokalnega multiplikatorja pa nisem slišala do pred par tedni, ko mi je v roke prišla v članku omenjena knjižica. Na dveh straneh je bilo vse skupaj tako jasno povedano, da je zame bilo kot razodetje. Ki sem ga želela deliti tudi z drugimi ljudmi.
In temu razodetju so botrovale številne okoliščine, številni kontrasti, ki mi ponavadi pomagajo bolj jasno kaj videti ali spregledati.
Po gledalčevem komentarju se zavedam še enega, mogoče še bolj pomembnega aspekta 'lokalnosti': ni pomembno samo to, kje trošimo svoj denar, ampak tudi to, da ohranimo svojo skupnost čimbolj samozadostno.
Pa da povem še malo več o svojem 'tukaj'. Živim v majhnem mestecu na jugu Anglije. Pravzaprav živim pol ure hoda ven iz mesteca. Ljudje, ki jih tukaj srečujem, so le v majhni meri Angleži. In razmišljanje teh ljudi je pogosto tako radikalno, da se še sama sprašujem, koliko tega zmorem 'prebaviti'.
Kar bom prežvečila, se bom potrudila objaviti tukaj. Ampak to bodo še vedno samo moji koščki mozaika. In vesela bom, če ga boste dopolnjevali.
Lep dan,
Marjana
Ni vseeno, kje trošimo svoj denar
Prispeval/a: gledalec dne nedelja, 5. februar 2006 @ 11:19 CET
V svojem zadnjem komentarju ste sami potrdili to kar sem vam očital v prvem komentarju. Namreč, če človek prebere stvar razloženo na dveh starneh in misli, da je z eno žlico pojedel vso modrost tega sveta se moti.
V razmislek pa še tole: zaradi naše majhnosti bomo zelo težko samozadostni...
lp
Ni vseeno, kje trošimo svoj denar
Prispeval/a: mici dne nedelja, 5. februar 2006 @ 13:52 CET
Zelo zanimiv članek si poslala na naše "pozitivke", kjer se krešejo mnenja o tej in oni stvari. Zanimovo se mi zdi ugotavljanje, kako naši kupci drvijo v vsako novoodprto tujo trgovino, ki nam tako "velikodušno" odpira svoja vrata in nam ponuja takoooo zaželjene izdelke po nizkih cenah, ki so to samo navidez. Naša majhnost se vidi prav v tem. Moja mama je vedno govorila, da nima toliko denarja, da bi poceni kupovala in hvala bogu, sem to miselnost "poverbala". Kaj mi bo LCD televozor, ki je malo cenejši, če mi bo zatajil v roku pol leta in potem bom klicala in letala od Poncija do Pilata, da mi ga popravijo. Ta cenena roba, ki nam jo ponujajo zadnje čase v teh megalomanskih trgovskih centrih je resnično prava sramota in zdi se mi ponižujoče, da padamo na limanice oz. reklame s katerimi nas zasuvajo. Ozaveščanje ljudi na tem področju je zelo slabo in če sam nisi malo pri zdravi pameti, te hitro zmeljejo v ciljno potrošniško publiko. O tem, kako lahko preživiš brez čudes vse tehnike, ki je danes dosegljiva pa sploh ne bom zgubljala besed. Zato je tako razmišljanje, kot nam ga pošiljaš iz južne Anglije prav dobrodošlo in naj nam služi za odpiranje oči, kaj je pravzaprav sodobna ekonomija in trženje. Res je, da je naša Slovenija še zelo neokrnjena - večinoma mislim, da je tako. Res pa je, da so ljudje pozabili, da čeprav smo majhni, nam ravno te majhnosti ne morejo vzeti in smo tudi na to lahko ponosni. Saj se vidi že v medsebojnih odnosih, kako je s tem. Vrednost človeka se vse bolj vrednoti po temu, kaj ima v materialnem smislu, ne pa kakšen je po duhu in toplini. To, kakor da ne velja nič. Če hočeš komu pomagat, te imajo skoraj za čudaka. Ravno včeraj sem pred Merkator centrom slišala starejšo gospo, ki je dajala zelo pametne napotke klošarju, ki jo je prosil za drobiž. Ja, delat pojdo, mladenič, ne pa fehtat. Naj ga pusti pri miru, sam se je odločil, da bo pač klošar. Tako smo vsi radi pametni in vsevedni in vse najbolje naredimo. Težko nam je tudi sprejemati drugačnost... ampak to je že druga tema.
Marjana, piši nam še kaj, kakšno je tam življenje, kakšne probleme imajo preprosti ljudje, kakšno je na splošno počutje.
No pa lep pozdrav tudi vsem ostalim "pozitivnim"...
Sonja B.
Neverjetno - 43 let star gospodinjski aparat
Prispeval/a: Tatjana Malec dne nedelja, 5. februar 2006 @ 16:42 CET
Pogled nanj je tak, kot da bi ga ravnokar prinesla iz trgovine. Sodi v tisto dobo, ko smo kupovali pralne stroje na ročne valjčke in dobo prvih črnobelih televizij Niš, ki so bile pravi čudež v hiši, če je tako televizijo imela, da o Fičo avtomobilih Crvene zastave niti ne govorim. Tedaj je bil pravi čudež dobiti v sicer redkih trgovinah kakšen izdelek pa še čakalne dobe so bile dolge od naročila do dobave. Cena: pravo oko z glave glede na tedanje nizke plače.
Stari časi!
Tatjana
Neverjetno - 43 let star gospodinjski aparat
Prispeval/a: Ljuba dne nedelja, 5. februar 2006 @ 19:47 CET
Tatjana, tale tvoj sijajni komentar lahko dopolnim z eno
modro mislijo, ki sem jo sicer na Pozitivkah že objavila,
a zelo paše semle:
Včasih si želimo, da bi našli si kaj boljšega
od tega, kar imamo zdaj:
službo, stanovanje, računalnik, avto, partnerja...
V tem hlastanju za čim boljšim pa sploh ne opazimo -
tak dostikrat je položaj -
da stvari, ki jih imamo, od željenih boljše so!
Lep večer
Ljuba Žerovc
http://www.modrostizbrane.com
Ni vseeno, kje trošimo svoj denar
Prispeval/a: Marjana dne nedelja, 12. februar 2006 @ 16:08 CET
O preprostih ljudeh tukaj v Angliji bi pa težko pisala, ker z njimi skoraj nimam stika. Vem za številne probleme, s katerimi se Anglija ukvarja ravno zaradi svoje 'razvitosti' (pri tem mislim industrijsko in tehnološko razvitost, ne kakšne 'višje' ozaveščenosti).
Recimo, v Angliji je le nekaj odstotkov površine prekrite z gozdovi. Ne spomnim se točnih številk, ampak Anglija je recimo 3-5%, Slovenija pa mislim da čez 60%, kar je največji odstotek v Evropi. Hribi tukaj so prekriti večinoma s pašniki ter delno z njivami, čez te ogromne površine pa se vidijo prepredene žive meje. Žive meje so obvezne, zakonsko predpisane, ker so na teh enotnih zemljiščih edino, kar omogoča preživetje številnim divjim živalim.
Eden od 'problemov', ki so bolj neposredno povezani z denarjem in tem, kako deluje monetarni sistem, pa tudi s Slovenijo, so astronomske cene nepremičnin. Recimo prijatelj je kupil hišo pred približno petimi leti, vrednost je do zdaj narasla za skoraj trikrat. Za navadne ljudi postaja vedno težje da bi si lahko kupili stanovanje ali hišo. Kar se kaže tudi v tem, da v zadnjem času precej Angležev kupuje nepremičnine v Sloveniji (pred tem so jih v Španiji), kjer so občutno cenejše. Recimo tukaj na jugu Anglije je cena dokaj majhne hiške okrog 250-300 tisoč funtov (cca 400.000 evrov).
Cene vrtoglavo naraščajo zaradi špekulacij in tega, da je precej preprosto dobiti kredit. S špekulacijami mislim nakup in prodajo zaradi zaslužka, ne zato, da bi kupec nepremičnino dejansko uporabljal za lastno bivanje. Vedno več je tudi ljudi, ki vzamejo kredit ter kupijo nepremičnino, ki jo potem oddajajo. Z najemnino odplačujejo kredit, nepremičnina pa v roku nekaj let podvoji vrednost, tako da lahko s prodajo dobesedno obogatijo. Številni 'špekulanti' na ta način manipulirajo s številnimi nepremičninami.
Drugi razlog, ki sem ga omenila, so 'preprosti' krediti, ki so močno povezani s tem, kako deluje monetarni sistem. Dandanes lahko skoraj vsakdo dobi kredit, sploh če odplačilo garantira z nepremičnino (kateri vrednost narašča iz dneva v dan).
Bom poskusila sestavit kak članek o tovrstnem 'kreiranju denarja' s strani bank, ki se mi zdi izredno zanimiva tema.
Lep pozdrav,
Marjana