NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

ponedeljek 10-avg
  • Poletni HITRI ZMENKI (30-45, 40-55 in 50-65 let)

  • torek 11-avg
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart

  • sreda 12-avg
  • POLETNI MATCH - iščemo ujemanja - Dogodki za Samske

  • petek 14-avg
  • Potepini

  • sobota 15-avg
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart

  • nedelja 16-avg
  • Javno vodstvo po razstavi Videnje 20/20: Skupnost

  • ponedeljek 17-avg
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart - delavnica za otroke

  • torek 18-avg
  • Torkove igrarije z Društvom šaleških likovnikov

  • petek 21-avg
  • Urbana umetnost ljubljanskih ulic

  • nedelja 23-avg
  • Javno vodstvo po razstavi Videnje 20/20: Skupnost

  • torek 25-avg
  • Torkove igrarije s Plesnim studiem N

  • četrtek 27-avg
  • Rekreatur- ekipno kolesarjenje po Sloveniji / 2020
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart - delavnica za otroke

  • sobota 29-avg
  • 34. CEBE Triatlon jeklenih v Bohinju

  • ponedeljek 31-avg
  • Leo Ivandič: Po poteh duhovne inteligence

  • torek 01-sep
  • Sončna delavnica

  • sreda 02-sep
  • Športno-zgodovinska Ljubljana z Esadom Babačićem

  • petek 04-sep
  • Handicap turnirji - vsak petek v Biljardnici Kaval

  • nedelja 06-sep
  • Javno vodstvo po razstavi Videnje 20/20: Skupnost

  • ponedeljek 07-sep
  • Poletni potapljaški tabor

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    O denarju 1.: Ni vseeno, kje trošimo svoj denar   
    torek, 31. januar 2006 @ 05:22 CET
    Uporabnik: Marjana

    Zdaj sem v Angliji že skoraj pet mesecev. Življenje tukaj se zdi drugačno kot v Sloveniji, v časopisih dnevno beremo o globalnem segrevanju, ohranjanju vrst, ki izumirajo, 'poštenem' trgu (fair trade, za razliko od prostega trga, free trade), organsko pridelani hrani ter pomembnosti ohranjanja in spodbujanja lokalne ekonomije… in praktično vsi ljudje, ki jih srečujem, se teh problemov zavedajo in se po svojih najboljših močeh trudijo živeti čimbolj ozaveščeno.

    Ko občasno odprem spletno Delo, me začudi da minejo celi dnevi ne da bi v Sloveniji omenili katerokoli od teh tem. Res, da naša lepa dežela ni tako ogrožena, imamo še ogromno naravnega okolja, gozdov, kmetijska pridelava ni pretirano industrializirana, tudi življenjski standard je za večino ljudi zadovoljiv. A tudi Slovenija je na poti potrošništva in vedno bolj izpostavljena nevarnostim globalnega trga.

    Pred par meseci mi je nekaj prijateljev v svojih emailih omenilo norijo, ki jo je sprožilo odprtje številnih trgovin nove mreže Hofer v Sloveniji. Tukaj nam ponujajo v premislek drug pogled - pomembnost vračanja poudarka na lokalno raven.



    Ni pomembno samo to, koliko denarja je v naši deželi ali kraju; vprašanje je, kam teče, kdo ga prejme ter ali ostane v skupnosti in ji pomaga delovati. Denar, ki kroži lokalno, je kot kri, ki pomaga ohranjati lokalno skupnost. Denar, zaslužen v eni trgovinici, je porabljen v drugi, kjer spet predstavlja zaslužek, le-ta je potrošen v naslednji in tako naprej.

    V ekonomiji je učinek znan kot lokalni multiplikator. V zgornjem primeru je multiplikator 3, ista količina denarja je omogočila zaslužek in preživetje trem ljudem v istem kraju.

    Supermarketi po drugi strani črpajo lokalno skupnost, večina denarja odteka neposredno na bančne račune v tujini. Različne študije so pokazale zanimive rezultate. V zelo odvisnih skupnostih, kot so recimo indijanski rezervati v ZDA so ugotovili, da 75% denarja odteče iz skupnosti v roku 48 ur - za plačilo storitev izven skupnosti ali za nakupe v supermarketih, od koder denar odteka v oddaljeno centralo trgovske mreže.

    Ste se kdaj vprašali, kje konča denar, ki ste ga potrošili za svoj nakup? Ali pomaga ohranjati življenje v vašem kraju, v naši lepi deželi? Ali pa odteka v tujino, na bančne račune veletrgovin, od česar ima profit nekaj ljudi, ki jih niti najmanj ne zanima kvaliteta življenja v vasicah, iz katerih denar priteka k njim?

    Mogoče ni v naši moči vplivati, koliko denarja priteče v našo skupnost. Imamo pa možnost da se vsaj do neke mere odločimo, kam bo odtekel od nas. Vsak tolar šteje.

    Več o tej temi si lahko preberete v angleščini na strani, ki jo je pripravila New Economics Foundation:
    http://www.pluggingtheleaks.org/

    Viri:
    The Little Money Book; David Boyle
    http://en.wikipedia.org/wiki/Multiplier_effect
    http://www.neweconomics.org

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • http://www.pluggingthel...
  • http://en.wikipedia.org...
  • http://www.neweconomics...
  • Več od avtorja Marjana
  • Več s področja * sociala

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/NiVseenoKjeTrosimoSvojDenar

    Here's what others have to say about 'O denarju 1.: Ni vseeno, kje trošimo svoj denar':

    Low and High BMI Increases Risk of Death from of BMI on the
    or obese was greater in younger people. The study is published in the Aug. 24, 2006, edition [read more]
    Tracked on sreda, 30. avgust 2006 @ 22:27 CEST

    The Ball Is Back in Williams' Hands from Kidd. Yesterday,
    three years, Marcus Williams has heard the whispers about him as a basketball player and a citizen: He slacked in the classroom, lacked [read more]
    Tracked on petek, 1. september 2006 @ 18:18 CEST

    Court rejects suit over right to sex (Reuters) from a woman's claims
    has rejected a woman's claims for compensation for her sex life, which was ruined when her husband was injured in [read more]
    Tracked on torek, 5. september 2006 @ 06:58 CEST

    $10.6m fund to propel Crystal IS substrate ramp from second round
    which is based in Green Island, NY, specializes in manufacturing aluminum nitride (AlN) substrates. The company [read more]
    Tracked on sreda, 6. september 2006 @ 23:29 CEST

    O denarju 1.: Ni vseeno, kje trošimo svoj denar | 14 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Ni vseeno, kje trošimo svoj denar

    Prispeval/a: gledalec dne torek, 31. januar 2006 @ 11:10 CET
    Vedno znova se čudim, ko ljudje živeči v palačah menijo, da morajo svojo "modrost" deliti s tistimi "manj srečnimi".

    Ne bom se spuščal v vse zablode napisanega vendar je že v drugem odstavku avtorica naredila "intelektualni samomor" z izjavo: "tudi življenjski standard je za večino ljudi zadovoljiv". Kaj je zadovoljiv življenski standard?? V kolikor ga kar nekaj bralcev te strani najbrž res ima, je v Sloveniji ogromno ljudi, ki ga niti približno ne dosega - procentualno gledano precej več kov v VB. Pa ne bi zdaj tukaj (ker ni ne časa in ne prostora) o tem koliko ljudi v sloveniji s koliko denarja.

    Lokalni multiplikator. Vse vredu in prav ampak a ste se cenjena gospa vprašali zakaj ravno v ameriških rezervatih toliko denarja takoj "odteče"? Najbrž ne. Ker iz istega razloga pri nas ljudje ponorijo ob odpiranju novih veleprodajaln. Razlog: nizek standard. In diskontne prodajalne so vse kar si precej ljudi lahko privošči.

    Ravno tukaj pa ste sami sebi zabodli nož v hrbet z izjavo o slovenskem standardu. Večina ljudi v soveniji namreč NE dosega zadovoljivega življenskega standarda, potem pa se začnemo vrteti v krogu.

    Prispevku bi se dala očitat še kakšna napaka ali nedoslednost..... pa nimam ne časa in ne volje...

    Pa še nekaj: ne zviška gledat na ljudi ker jh precej že je in jih še ogromno bo doseglo več kot vi... pa tudi v kakšni drugi državi so ljudje/Slovenci že živeli...... tudi o okoljevarstvu se ljudje/Slovenci pogovarjamo in se problemov (verejeli ali ne) zavedamo.


    Ni vseeno, kje trošimo svoj denar

    Prispeval/a: Marjana dne torek, 31. januar 2006 @ 18:43 CET
    Pozdravljeni, gledalec!

    Se bom potrudila tale komentar vzet z dobre strani, čeprav se ni lahko s svojim razmišljanjem izpostaviti in takoj biti sesekljan.

    Članek sem napisala tako, kot sama dojemam stvari. Je moja zgodba. Za njo stojim s svojim imenom in svojimi spoznanji.

    Ne samo da sem se vprašala vprašanje, ki mi ga zastavljate, pa še precej drugih - tudi precej raziskave sem opravila na to temo (številni linki so tudi v članku, za tiste ki jih zanima več). Se strinjam, da je problematika precej širša, kot sem jo zajela tukaj - ampak namenoma sem se odločila, da članka ne bom širila, ker je bila poanta, ki sem jo hotela izpostaviti, lokalni multiplikator.

    V palači pa ne živim in tudi gospa nisem. Za intelektualne samomore pa se bom potrudila ne sekirati preveč. :)

    Lep dan,
    Marjana


    Ni vseeno, kje trošimo svoj denar

    Prispeval/a: Mojca Morya dne torek, 31. januar 2006 @ 21:56 CET
    Marjana, hvala za prebujajoč članek*

    Dobrodošel vetrc zavestnega razmišljanja in ravnanja, h kateremu kliče.

    Mojca


    Ni vseeno, kje trošimo svoj denar

    Prispeval/a: Ljuba dne sreda, 1. februar 2006 @ 15:19 CET

    Če v trgovini z oblačili kdaj vidite obraz,
    ki je zatopljen v molitev - vedite, da to sem jaz!

    Ljuba Žerovc
    http://www.modrostizbrane.com



    Ni vseeno, kje trošimo svoj denar

    Prispeval/a: Pips dne sreda, 1. februar 2006 @ 17:41 CET
    Marjana, prav osvežilen članek. Upam, da bo še kakšen članek tukaj gori izpod tvojega peresa.



    Ni vseeno, kje trošimo svoj denar

    Prispeval/a: ivangop dne sreda, 1. februar 2006 @ 18:39 CET
    Ni kriv Hofer,niti Merkator ,nobena trgovina ampak ČLOVEŠKA NEUMNOST ali kot pravimo vse je v GLAVI.Sam se odločaš ali boš šel v trgovino ali ne,to pomeni da s TEBOJ ni nekaj v redu,ne z TRGOVINAMI ki so odprte,lahko so odprte 365 dni v letu noč in dan.Odločitev je pa v tvoji GLAVI ne pa v HOFERJEVI.

    Zakaj toliko govorjenja o ekologiji,segrevanju ozračja,odpadkih itd.Koliko pa STORIŠ s svojim načinom življenja v dobro in ohranitvi NARAVE.Vsak posameznik je pomemben v ravnanju z NARAVO,kako da se ne podaš PEŠ po opravkih,ne hodiš v trgovino po nepotrebnem in zapravljaš denar za brezvezne stvari in za otroke ne vem kakšne igrače,ki si jih trenutno spomni in hoče imeti,za modo,lepotičenjne,ki je ena sama kemija.

    Zakaj toliko novih revij,časopisov ,letakov ,reklam:VSE TO GRE v MILJONE TOLARJEV IN V SMETI,za neko kulturo kot npr. naši in tuji FILMI,ki vzpodbujajo v mladini nasilje ,ropanje,ubijanje ,sex ,kriminal,prikazujejo prevare,laži,kako na lahek način brez dela obogateti,kje JE TU KULTURA.Film v katerem je prisotna PIŠTOLA je OBVEZNO PREPOVEDATI.Ali je snemanje in prikazovanje takih filmov KULTURA,prosim VAS.

    Tudi raznorazni koncerti na katreih se pijančuje, je prisotna DROGA,obnaša nečloveško,pobalinsko v nasprotju z zdravim človeškim vedenjem in RAZUMOM,slabše kot ŽIVALI ki se obnašajo naravno in ne uničujejo NARAVE.

    Vsak posameznik in DRUŽBA v celoti mora spremeniti vzorce obnašanja,kot so sedaj in se obnašati VSAJ TAKO KOT SE OBNAŠAJO ŽIVALI.Spremenimo najpreje pri sebi in pri svojih OTROCIH,pa bo DRUGAČE IN BOLJŠE:


    Ni vseeno, kje trošimo svoj denar

    Prispeval/a: Ljuba dne sreda, 1. februar 2006 @ 18:57 CET

    Hej ivangop - saj ravno v tem je problem: Ljudje SE obnašamo kot živali, največkrat kot tiste roparske, krvoločne, mesojede!

    Bodi malo bolj specifičen: katere živali imaš v mislih - zajčka, orla, leva, voluharja, divjega prašiča...ali morda kobilice, komarje, muhe?
    Pa brez zamere!

    Ljuba Žerovc
    http://www.modrostizbrane.com


    Ni vseeno, kje trošimo svoj denar

    Prispeval/a: ivangop dne četrtek, 2. februar 2006 @ 14:07 CET
    OH ja !! Žival VE kdaj ima dovolj in pusti,da še ostale dobijo svoj del,se napije in gre počivat.Kaj pa ČLOVEK počne ....MIKOLI DOVOLJ.


    Ni vseeno, kje trošimo svoj denar

    Prispeval/a: Marjana dne četrtek, 2. februar 2006 @ 17:26 CET
    Hvala za vse komentarje. Imam namen napisati še kak članek, oziroma osvetliti še kak košček svojega mozaika. Medtem pa vam povem malo več svoje zgodbe, za tiste ki vas zanima.

    Gornji članek bi lahko bil napisan kot brezosebno navajenje dejstev. Pa sem se zavestno odločila, da začnem pripovedovati svojo zgodbo. Ker je kontekst tisti, ki me je pripeljal do razmišljanj, o katerih pišem.

    Tega o čemer pišem v članku se nisem zavedala kljub temu, da sem študirala ekonomijo. Kljub temu, da sem že v Sloveniji poslušala 'kupujmo slovensko' in kljub temu, da si tukaj, kjer trenutno živim, prizadevajo v čimvečji meri nabavljati lokalno pridelano hrano.

    Jasni so mi bili nekateri aspekti pomembnosti lokalno proizvedenih izdelkov: od lokalne hrane, ki pač najboljše ustreza našemu organizmu in podnebju, do nesmiselnosti in neekološkosti letalskih prevozov npr. eksotične hrane sem in tja po svetu.

    Za učinek lokalnega multiplikatorja pa nisem slišala do pred par tedni, ko mi je v roke prišla v članku omenjena knjižica. Na dveh straneh je bilo vse skupaj tako jasno povedano, da je zame bilo kot razodetje. Ki sem ga želela deliti tudi z drugimi ljudmi.

    In temu razodetju so botrovale številne okoliščine, številni kontrasti, ki mi ponavadi pomagajo bolj jasno kaj videti ali spregledati.

    Po gledalčevem komentarju se zavedam še enega, mogoče še bolj pomembnega aspekta 'lokalnosti': ni pomembno samo to, kje trošimo svoj denar, ampak tudi to, da ohranimo svojo skupnost čimbolj samozadostno.


    Pa da povem še malo več o svojem 'tukaj'. Živim v majhnem mestecu na jugu Anglije. Pravzaprav živim pol ure hoda ven iz mesteca. Ljudje, ki jih tukaj srečujem, so le v majhni meri Angleži. In razmišljanje teh ljudi je pogosto tako radikalno, da se še sama sprašujem, koliko tega zmorem 'prebaviti'.

    Kar bom prežvečila, se bom potrudila objaviti tukaj. Ampak to bodo še vedno samo moji koščki mozaika. In vesela bom, če ga boste dopolnjevali.

    Lep dan,
    Marjana




    Ni vseeno, kje trošimo svoj denar

    Prispeval/a: gledalec dne nedelja, 5. februar 2006 @ 11:19 CET
    Cenjana avtorica!

    V svojem zadnjem komentarju ste sami potrdili to kar sem vam očital v prvem komentarju. Namreč, če človek prebere stvar razloženo na dveh starneh in misli, da je z eno žlico pojedel vso modrost tega sveta se moti.

    V razmislek pa še tole: zaradi naše majhnosti bomo zelo težko samozadostni...

    lp


    Ni vseeno, kje trošimo svoj denar

    Prispeval/a: mici dne nedelja, 5. februar 2006 @ 13:52 CET
    Draga Marjana!
    Zelo zanimiv članek si poslala na naše "pozitivke", kjer se krešejo mnenja o tej in oni stvari. Zanimovo se mi zdi ugotavljanje, kako naši kupci drvijo v vsako novoodprto tujo trgovino, ki nam tako "velikodušno" odpira svoja vrata in nam ponuja takoooo zaželjene izdelke po nizkih cenah, ki so to samo navidez. Naša majhnost se vidi prav v tem. Moja mama je vedno govorila, da nima toliko denarja, da bi poceni kupovala in hvala bogu, sem to miselnost "poverbala". Kaj mi bo LCD televozor, ki je malo cenejši, če mi bo zatajil v roku pol leta in potem bom klicala in letala od Poncija do Pilata, da mi ga popravijo. Ta cenena roba, ki nam jo ponujajo zadnje čase v teh megalomanskih trgovskih centrih je resnično prava sramota in zdi se mi ponižujoče, da padamo na limanice oz. reklame s katerimi nas zasuvajo. Ozaveščanje ljudi na tem področju je zelo slabo in če sam nisi malo pri zdravi pameti, te hitro zmeljejo v ciljno potrošniško publiko. O tem, kako lahko preživiš brez čudes vse tehnike, ki je danes dosegljiva pa sploh ne bom zgubljala besed. Zato je tako razmišljanje, kot nam ga pošiljaš iz južne Anglije prav dobrodošlo in naj nam služi za odpiranje oči, kaj je pravzaprav sodobna ekonomija in trženje. Res je, da je naša Slovenija še zelo neokrnjena - večinoma mislim, da je tako. Res pa je, da so ljudje pozabili, da čeprav smo majhni, nam ravno te majhnosti ne morejo vzeti in smo tudi na to lahko ponosni. Saj se vidi že v medsebojnih odnosih, kako je s tem. Vrednost človeka se vse bolj vrednoti po temu, kaj ima v materialnem smislu, ne pa kakšen je po duhu in toplini. To, kakor da ne velja nič. Če hočeš komu pomagat, te imajo skoraj za čudaka. Ravno včeraj sem pred Merkator centrom slišala starejšo gospo, ki je dajala zelo pametne napotke klošarju, ki jo je prosil za drobiž. Ja, delat pojdo, mladenič, ne pa fehtat. Naj ga pusti pri miru, sam se je odločil, da bo pač klošar. Tako smo vsi radi pametni in vsevedni in vse najbolje naredimo. Težko nam je tudi sprejemati drugačnost... ampak to je že druga tema.

    Marjana, piši nam še kaj, kakšno je tam življenje, kakšne probleme imajo preprosti ljudje, kakšno je na splošno počutje.

    No pa lep pozdrav tudi vsem ostalim "pozitivnim"...

    Sonja B.


    Neverjetno - 43 let star gospodinjski aparat

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne nedelja, 5. februar 2006 @ 16:42 CET
    Ne boste verjeli, da imam v svojem gospodinjstvu ISKRIN gospodinjskih aparat, ki 43. leto se mu piše (kupljen 1963 leta), ki še ni bil nikoli na servisu, brezhibno deluje kot ura. Z njim lahko meljem orehe, lešnike, sladkor, z njim lahko delam sokove, skratka je večnamenski. Uporabljam ga redno v gospodinjstvu, običajno mi služi ko pečem peciva iz orehov, mandeljev ali lešnikov.

    Pogled nanj je tak, kot da bi ga ravnokar prinesla iz trgovine. Sodi v tisto dobo, ko smo kupovali pralne stroje na ročne valjčke in dobo prvih črnobelih televizij Niš, ki so bile pravi čudež v hiši, če je tako televizijo imela, da o Fičo avtomobilih Crvene zastave niti ne govorim. Tedaj je bil pravi čudež dobiti v sicer redkih trgovinah kakšen izdelek pa še čakalne dobe so bile dolge od naročila do dobave. Cena: pravo oko z glave glede na tedanje nizke plače.

    Stari časi!

    Tatjana


    Neverjetno - 43 let star gospodinjski aparat

    Prispeval/a: Ljuba dne nedelja, 5. februar 2006 @ 19:47 CET

    Tatjana, tale tvoj sijajni komentar lahko dopolnim z eno
    modro mislijo, ki sem jo sicer na Pozitivkah že objavila,
    a zelo paše semle:

    Včasih si želimo, da bi našli si kaj boljšega
    od tega, kar imamo zdaj:
    službo, stanovanje, računalnik, avto, partnerja...
    V tem hlastanju za čim boljšim pa sploh ne opazimo -
    tak dostikrat je položaj -
    da stvari, ki jih imamo, od željenih boljše so!

    Lep večer

    Ljuba Žerovc
    http://www.modrostizbrane.com



    Ni vseeno, kje trošimo svoj denar

    Prispeval/a: Marjana dne nedelja, 12. februar 2006 @ 16:08 CET
    Sonja, hvala za tale zdravorazumski komentar, se strinjam z napisanim.

    O preprostih ljudeh tukaj v Angliji bi pa težko pisala, ker z njimi skoraj nimam stika. Vem za številne probleme, s katerimi se Anglija ukvarja ravno zaradi svoje 'razvitosti' (pri tem mislim industrijsko in tehnološko razvitost, ne kakšne 'višje' ozaveščenosti).

    Recimo, v Angliji je le nekaj odstotkov površine prekrite z gozdovi. Ne spomnim se točnih številk, ampak Anglija je recimo 3-5%, Slovenija pa mislim da čez 60%, kar je največji odstotek v Evropi. Hribi tukaj so prekriti večinoma s pašniki ter delno z njivami, čez te ogromne površine pa se vidijo prepredene žive meje. Žive meje so obvezne, zakonsko predpisane, ker so na teh enotnih zemljiščih edino, kar omogoča preživetje številnim divjim živalim.

    Eden od 'problemov', ki so bolj neposredno povezani z denarjem in tem, kako deluje monetarni sistem, pa tudi s Slovenijo, so astronomske cene nepremičnin. Recimo prijatelj je kupil hišo pred približno petimi leti, vrednost je do zdaj narasla za skoraj trikrat. Za navadne ljudi postaja vedno težje da bi si lahko kupili stanovanje ali hišo. Kar se kaže tudi v tem, da v zadnjem času precej Angležev kupuje nepremičnine v Sloveniji (pred tem so jih v Španiji), kjer so občutno cenejše. Recimo tukaj na jugu Anglije je cena dokaj majhne hiške okrog 250-300 tisoč funtov (cca 400.000 evrov).

    Cene vrtoglavo naraščajo zaradi špekulacij in tega, da je precej preprosto dobiti kredit. S špekulacijami mislim nakup in prodajo zaradi zaslužka, ne zato, da bi kupec nepremičnino dejansko uporabljal za lastno bivanje. Vedno več je tudi ljudi, ki vzamejo kredit ter kupijo nepremičnino, ki jo potem oddajajo. Z najemnino odplačujejo kredit, nepremičnina pa v roku nekaj let podvoji vrednost, tako da lahko s prodajo dobesedno obogatijo. Številni 'špekulanti' na ta način manipulirajo s številnimi nepremičninami.

    Drugi razlog, ki sem ga omenila, so 'preprosti' krediti, ki so močno povezani s tem, kako deluje monetarni sistem. Dandanes lahko skoraj vsakdo dobi kredit, sploh če odplačilo garantira z nepremičnino (kateri vrednost narašča iz dneva v dan).

    Bom poskusila sestavit kak članek o tovrstnem 'kreiranju denarja' s strani bank, ki se mi zdi izredno zanimiva tema.

    Lep pozdrav,
    Marjana


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2020 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,91 seconds