Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskonène vrstice, èe želiš èlanek gledati v obièajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/NiVseenoKjeTrosimoSvojDenar

O denarju 1.: Ni vseeno, kje trošimo svoj denar torek, 31. januar 2006 @ 05:22 CET Uporabnik: Marjana Zdaj sem v Angliji že skoraj pet mesecev. Življenje tukaj se zdi drugaèno kot v Sloveniji, v èasopisih dnevno beremo o globalnem segrevanju, ohranjanju vrst, ki izumirajo, 'poštenem' trgu (fair trade, za razliko od prostega trga, free trade), organsko pridelani hrani ter pomembnosti ohranjanja in spodbujanja lokalne ekonomije… in praktièno vsi ljudje, ki jih sreèujem, se teh problemov zavedajo in se po svojih najboljših moèeh trudijo živeti èimbolj ozavešèeno. Ko obèasno odprem spletno Delo, me zaèudi da minejo celi dnevi ne da bi v Sloveniji omenili katerokoli od teh tem. Res, da naša lepa dežela ni tako ogrožena, imamo še ogromno naravnega okolja, gozdov, kmetijska pridelava ni pretirano industrializirana, tudi življenjski standard je za veèino ljudi zadovoljiv. A tudi Slovenija je na poti potrošništva in vedno bolj izpostavljena nevarnostim globalnega trga. Pred par meseci mi je nekaj prijateljev v svojih emailih omenilo norijo, ki jo je sprožilo odprtje številnih trgovin nove mreže Hofer v Sloveniji. Tukaj nam ponujajo v premislek drug pogled - pomembnost vraèanja poudarka na lokalno raven. Ni pomembno samo to, koliko denarja je v naši deželi ali kraju; vprašanje je, kam teèe, kdo ga prejme ter ali ostane v skupnosti in ji pomaga delovati. Denar, ki kroži lokalno, je kot kri, ki pomaga ohranjati lokalno skupnost. Denar, zaslužen v eni trgovinici, je porabljen v drugi, kjer spet predstavlja zaslužek, le-ta je potrošen v naslednji in tako naprej. V ekonomiji je uèinek znan kot lokalni multiplikator. V zgornjem primeru je multiplikator 3, ista kolièina denarja je omogoèila zaslužek in preživetje trem ljudem v istem kraju. Supermarketi po drugi strani èrpajo lokalno skupnost, veèina denarja odteka neposredno na banène raèune v tujini. Razliène študije so pokazale zanimive rezultate. V zelo odvisnih skupnostih, kot so recimo indijanski rezervati v ZDA so ugotovili, da 75% denarja odteèe iz skupnosti v roku 48 ur - za plaèilo storitev izven skupnosti ali za nakupe v supermarketih, od koder denar odteka v oddaljeno centralo trgovske mreže. Ste se kdaj vprašali, kje konèa denar, ki ste ga potrošili za svoj nakup? Ali pomaga ohranjati življenje v vašem kraju, v naši lepi deželi? Ali pa odteka v tujino, na banène raèune veletrgovin, od èesar ima profit nekaj ljudi, ki jih niti najmanj ne zanima kvaliteta življenja v vasicah, iz katerih denar priteka k njim? Mogoèe ni v naši moèi vplivati, koliko denarja priteèe v našo skupnost. Imamo pa možnost da se vsaj do neke mere odloèimo, kam bo odtekel od nas. Vsak tolar šteje. Veè o tej temi si lahko preberete v anglešèini na strani, ki jo je pripravila New Economics Foundation: http://www.pluggingtheleaks.org/ Viri: The Little Money Book; David Boyle http://en.wikipedia.org/wiki/Multiplier_effect http://www.neweconomics.org Komentarji (14) www.pozitivke.net