NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    'Tretja pot' - rešitev skupnega dobrega   
    sobota, 19. november 2005 @ 06:21 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    Piše: Mark Sommer

    Pravijo, da so najboljše stvari v življenju tiste, ki so brezplačne in dostopne vsakomur, toda vse večji del svetovnega prebivalstva si vse težje privošči tudi takšne stvari. Vodo, ki jo pijemo; zrak, ki ga dihamo; kraje, kjer se srečujemo, pogovarjamo in igramo; ideje o katerih razmišljamo; dela, ki jih skupaj ustvarjamo in celo gene, ki jih nosimo v sebi, si prisvaja, oskrunja in poblagovlja pravni in finančni mehanizem ponorelega trga.

    Po zlomu komunizma in opustitvi socializma kot možne alternative kapitalizmu, so se tisti, ki sta jih ta trenda vznemirila, znašli v veliki zadregi zaradi lažne dileme, da je možno izbirati le med popolnoma potrošniško usmerjenim komercialnim sektorjem in vse obvladujočo vlogo države. Zdaj pa se pojavlja novo in izvirno gibanje, ki oporeka tej samozadostni lažni dilemi in si prizadeva za ponovno vzpostavitev ravnovesja med javnim in privatnim sektorjem in sicer s ponovno uveljavitvijo zelo pomembnega tretjega sektorja, od katerega sta oba že omenjena sektorja življenjsko odvisna - starodavnega in častivrednega 'skupnega dobrega'.

    Čeprav je gibanje za skupno dobro novo, pa je ta koncept starejši od države in trga. Korenine koncepta skupnega dobrega v zahodni tradiciji izvirajo iz starega Rimskega zakonika, ki razlikuje med tremi vrstami lastnine: res privatae (privatna lastnina), res publicae (javne stavbe, ceste in podobno) in res communes (darovi narave, ki pripadajo vsem). To 'skupno bogastvo' je ostalo tako razdeljeno še veliko stoletij, vse dokler si premožni privatni kapital, individualni in korporativni (kot krinka za posameznike), v 19. stoletju ni začel za svoje namene, intenzivneje in bolj neusmiljeno kot kdaj koli prej, prilaščati drugi dve vrsti lastnine.

    Prvotna ljudstva, od Aljaske do porečja reke Amazonke, skupaj pasejo na pašnikih, imajo skupno pravico do ribolova in drugih naravnih virov, ki jih smatrajo za nedeljive in ki njihovim skupnostim vse do današnjih dni ostajajo glavni vir preživetja. Danes pa je, ko tržno vodena uporaba in izraba naravnih virov prodira v najgloblje kotičke tradicionalne kulture, to skupno dobro v nevarnosti, da ga uničijo. Vendar 'aktivisti skupnega dobrega' (kot sami sebe poimenujejo) niso zadovoljni zgolj z zaščitnim delovanjem, da bi rešili zadnje razpršene ostanke naše skupne dediščine. Prizadevajo si za povsem novo in veliko širšo opredelitev skupnega dobrega in začenjajo z oblikovanjem temeljnega 'zakona skupnega dobrega', s katerim bi univerzalno lastništvo skupnega dobrega zaščitili tako učinkovito, kot danes zakon o privatni lastnini ščiti (in favorizira) bogastvo

    Kaj je potemtakem 'skupno dobro'? "To je prostrano področje, naša skupna dediščina, ki jo navadno uporabljamo brez plačila ali obdavčitve," piše Jonathan Rowe, vodilni teoretik skupnega dobrega. "Ozračje in oceani; jeziki in kulture; zakladnice človeškega znanja in modrosti; neformalni sistemi, ki podpirajo obstoj skupnosti; mir in tišina, po katerih tako hrepenimo; genetski gradniki življenja." Povedano natančneje, skupno dobro je vir vseh naravnih virov, od rodovitne zemlje do širnega vesolja, naše umetnosti, znanosti, običajev in zakonov, naših sredstev komuniciranja, od jezikov do interneta, naših skupnosti, sosesk, parkov in igrišč.


    Skupno dobro je naša skupna naravna in kulturna dediščina, je tisto, kar omogoča tako trgovino kot državo. Skupno dobro tudi osmišlja naša življenja - je splet naših medsebojnih odnosov, širina uma in srca, s katerimi lahko presežemo golo preživetji in dosežemo ustvarjalnost in sodelovanje.

    Tako privatni dobički kot javno premoženje so odvisni od zdravja skupnih dobrin. Orkan Katrina bi bil mnogo manj uničujoč, če ne bi privatni interesi uničili močvirnih območij, ki predstavljajo skupno dobro, kajti ta območja bi lahko ublažila moč orkana v Mehiškem zalivu. So-predsednik največje svetovne fundacije in oče najbogatejšega Zemljana Bill Gates starejši trdi, da zelo bogati in vplivni posamezniki svoj uspeh v največji meri dolgujejo skupnemu premoženju civilizacije - njenim izobraževalnim, pravnim in zdravstvenim sistemom, njeni znanost in kulturi - in naporom tisočev posameznikov v njihovem času in prejšnjim generacijam, ki so ustvarile temelje znanja, na katerih so zrasle današnje pridobitve bogatih ljudi. Z namenom, da bi tudi drugi imeli enake možnosti, pravi Gates, morajo bogati posamezniki svoje premoženje vlagati nazaj v skupno družbeno premoženje.

    Enega od pravih načinov, kako izboljšati in dopolniti skupno dobro, bi lahko predstavljala realna obremenitev privatnih in državnih organizacij za stroške, ki so potrebni za odpravljanje posledic njihovega delovanja - v žargonu ekonomistov z "vključitvijo povzročenih stroškov", na primer: s pobiranjem denarnega nadomestila za čiščenje onesnaževanja, z zaračunavanjem primerne tržne cene za pašo ali za izkopavanje javne zemlje, s tržno takso za oddajanje na določeni frekvenci. Tako zbrana sredstva bi lahko uporabili za vzdrževanje in obnovo skupnega premoženja, ki je s pretiranim izkoriščanjem in premajhnim vlaganjem vanj resno ogroženo.

    Za nekritičnega opazovalca predstavlja skupno dobro napad na privatno lastnino. Vendar je njegov izvirni družbeni prispevek v tem, da spoštuje tako prispevek privatnega sektorja kot države k našem skupnem blagostanju, a pri tem vztraja, da na dolgi rok ni mogoče uspevati brez vzdrževanja in skrbi za skupno bogastvo, od katerega si tako svobodno izposojamo, hkrati pa vanj vračamo tako skopo.

    V času, ko so politiki ohromljeni zaradi prej omenjene napačne dileme, se koncept skupnega dobrega na enak način naslavlja tako na tradicionalne konzervativce kot na tiste, ki so resnično napredni, ker je hkrati usmerjen k skupnosti in pospešuje decentralizacijo, je prava protiutež gospodovalnim vladam in preveč vplivnim korporacijam. Naše skupno bogastvo je naš skupni dom in le tisti, ki je nor, bi si umazal svoje lastnognezdo.

    Share Slovenija

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * sociala

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/2005111623215769

    No trackback comments for this entry.
    'Tretja pot' - rešitev skupnega dobrega | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,52 seconds