Piše: Dr. Janez Drnovšek

Zakaj pa niso več storili do zdaj? Oni imajo vpliv na ljudi, lahko storijo več kot drugi.

Vendar do zdaj splošni nivo zavesti ni bil dovolj visok, da bi prišli do medijev in politikov, ki bi lahko spreminjali stvari na tem svetu. Lahko bi rekli, da je to začaran krog. Politiki lahko vplivajo na zavest ljudi, a izvolili so jih ljudje še na nižjem nivoju zavesti. Zato pač politiki praviloma ne odstopajo od splošnega stanja stvari. Sprejemajo obstoječa pravila igre, govorijo tisto, kar mislijo, da ljudje želijo slišati, tisto, kar govorijo vsi. Ne gredo proti vetru, saj bi jih pri prevladujoči miselnosti hitro označili za čudake. Zato vse institucije delujejo po inerciji. Tudi, če jih kdo želi spreminjati, mu to praviloma ne uspe zaradi splošne otopelosti. Večinoma vsi delujejo po liniji najmanjšega odpora, zato se stvari nič kaj dosti ne spreminjajo.

Tudi mediji delujejo tako. Prilagajajo se splošnemu nivoju zavesti. Le izjemoma kdo odstopa od tega. Mnogi pa mislijo, da je slaba novica dobra novica. Vendar slaba novica ni posredovana tako, da bi vzbujala zavest in potrebo po izboljševanju stanja, pač bolj kot ritual - kdo bo koga. Kot da je v ospredju privoščljivost, če ga kdo kaj polomi, ne pa potreba po vsebinskih spremembah. Kot da se gremo igre brez meja - iz politike se dela teater, kjer nastopajo igralci, publika pa zabavlja, žvižga, poredko celo zaploska. Medije zanima, kdo v politiki se bo spotaknil, kdo ga bo zamenjal, kdo bo v tekmi za moč bolj uspešen, skratka vse skupaj je predstava za dremajočo publiko. Toliko površnega, velikokrat slaboumnega pisanja. Sploh se ne zavedajo, kakšno odgovornost imajo, kako lahko vplivajo na nivo splošne zavesti, kako lahko vplivajo na spreminjanje sveta na boljše.


Če bi postavili drugačne standarde, bi tudi na politike izvajali drugačen, vsebinski pritisk. Lahko bi začeli spreminjati institucije in njihovo delovanje. Lahko bi začenjali obračati človeški avtobus, ki drvi proti propadu. Ne bi sprejemali kot samo po sebi umevno, da je svet slab in iz tega delali le teater za že tako omamljeno publiko. Novinarji ste lahko prvi borci za višjo človeško zavest. Veliko lahko spremenite. Sledili vam bodo vaši bralci in slediti bodo morali tudi politiki. Višji nivo zavesti bo pripeljal do izbora drugačnih politikov. V ospredju ne bo več borba za oblast in za položaje, pač pa iskrena želja po izboljševanju naših medsebojnih odnosov, za pomoč ljudem v stiski, za ohranjanje čiste narave, za zdravo življenje. In potem se bodo stvari res začele premikati.

Marsikdo že čuti tako. Imamo novinarje, ki izvrstno pišejo o teh vprašanjih. Vendar rabimo kritično maso - da bo to pravilo in ne izjema. Marsikdo v civilni družbi čuti potrebo po spremembah. Vendar številni obupajo, ker v splošni inerciji in apatiji dobijo občutek, da se nič ne da premakniti. Pa se da. Če začnemo, se lahko neverjetno veliko ljudi hitro prebudi in vključi. Saj, če ne zavestno, pa podzavestno vsak ve, da gredo stvari narobe, da svet ni prav urejen, da ni uravnotežen. Da bo slej ko prej prišlo do katastrofe, če nič ne storimo.

Stvari ne bomo spremenili čez noč. V nekaj letih pa lahko že marsikaj storimo. Začnimo pri sebi, pri svojem življenju, pri svoji okolici, pri ljudeh okrog nas. Začnimo tako v javnosti, v medijih. Postavljajmo take zahteve našim politikom. Če ne bodo sledili, bomo izvolili nove, drugačne, bolj osveščene ljudi. Živimo čimbolj v skladu z naravo. Kupujmo ekološko pridelane proizvode. Podprimo tiste, ki se s tem ukvarjajo. Zahtevajmo spremembo naših nacionalnih politik, pa tudi spremembo politik Evropske unije, ki bi morala prevzeti avantgardno vlogo v svetovnih spremembah. Na ta način bo našla svoj smisel za prihodnost in izšla iz klobčiča ozkih nacionalnih in zasebnih interesov. Potem ne bomo več govorili o odtujenosti evropske birokracije od evropskih državljanov. In ne bo več težav na referendumih o evropski ustavi. Jasno je, da se mora Evropa organizirati, povezati, da bo skupaj v svetovnem merilu poizkušala zaustavit voz, ki drvi v prepad. Seveda pa mora zato najprej počistiti svoj hlev. Da ne bo več vsaka evropska krava dobila več subvencij, kot pa ima na razpolago polovica človeštva za preživetje. In ko bi vsaj krava imela kaj od tega. Ne, vse zato, da jo hitro vzredijo, peljejo v tovornjakih brez vode v klavnice, kjer jih množično pobijajo, delajo meso, ki ga potem pod ceno ponujajo na svetovnem trgu, tako da s tem uničujejo kmetijstvo v revnih državah. In to naj bi bila evropska vizija prihodnosti? Ljudje morajo biti res že precej omamljeni, da vse to kupujejo kot nekaj resnega.

Ne, ne, čas je, da vzamemo stvari v svoje roke in jih začnemo spreminjati. Ko se bo plaz sprožil, bo šlo hitro naprej. Morda še pravočasno za ta svet.

Gibanje za pravičnost in razvoj