O denarju 3: Jubilej in odpis dolgov

ponedeljek, 20. februar 2006 @ 05:18 CET

Ste že slišali za Jubilee 2000? Jaz, priznam, do pred par tedni nisem. Vsi pa smo najbrž slišali za projekt 'Naj revščina postane preteklost' (Make poverty history), še posebej ob zborovanjih in koncertih, ki so se odvijali po vsem svetu julija 2005, ob vrhu G8 na Škotskem, ko so številni posamezniki pozvali vlade osmih glavnih industrializiranih držav, naj odpišejo dolgove najrevnejših držav.

Redkokdo pa verjetno ve, da je bila ta akcija neposredno povezana s projektom Jubilee 2000, ki ga je skupina ljudi zastavila sredi 90. let ter si je prizadeval za odpis dolgov, ki jih imajo države tretjega sveta. Dolgovi, ki jih ne zmorejo odplačevati, številne nerazvite, predvsem afriške države dobesedno dušijo.

Koncept 'jubilej' (jubilee) so povzeli po Svetem pismu, kjer je pomenil 50. leto, leto ko se dolgovi, ki jih dolžnik ne more plačati, odpišejo ter zemlja, ki so jo izgubili zaradi dolgov, vrne prvotnim lastnikom. Na ta način se prepreči nastajanje vedno večjih razlik med ljudmi. Ta pomen jubileja se je skozi zgodovino praktično izgubil, povezan pa je tudi s pojmom 'sabat'.

Sabat poznamo iz krščanstva kot sedmi dan v tednu, ko bi naj človek počival, pomenil pa je tudi sedmo leto, ko bi človek naj pustil zemljo počivati, da si opomore. Po sedemkrat sedmih letih je nastopilo 50. leto, jubilej, ko so neenakosti, ki so nastopile med ljudmi zaradi dolgov, odpisane, in je povrnjeno prvotno stanje.

Zneski, ki jih države tretjega sveta dolgujejo, iz dneva v dan brezglavo naraščajo zaradi penalov, nečloveških obrestnih mer (ki so višje kot za razvite, 'varne' države) ter obrestno obrestnega obračuna. Afrika recimo porabi štirikrat več denarja za odplačilo dolgov kot za zdravstvo (vir: The Little Money Book).

Večina denarja, ki priteče v te države, je usmerjena v dejavnosti, ki jih opravljajo tuja podjetja, kar pomeni, da denar po hitrem postopku tudi zapusti državo in gospodarstvu niti ne omogoči, da bi ga oplemenitilo in ustvarilo sredstva, s katerimi bi lahko odplačalo dolgove. In v to so v veliki meri vpletene prav inštitucije, ki bi naj nerazvitim državam pomagale, na primer World Bank ter IMF (Mednarodni denarni sklad).

Zgodbe so neverjetne in skoraj grozljive. John Perkins, ki je deloval v tem sistemu, je napisal knjigo o tem, kaj se resnično dogaja v zakulisju (Confessions of an Economic Hitman), na temle naslovu lahko preberete intervju z njim v angleškem jeziku: http://www.altruists.org/f569

Problem nastopi tudi, ko te države denar potrebujejo za neprofitne namene, na primer za razvoj šolanja ali zdravstvene oskrbe.

V očenašu zasledimo: »in odpusti nam naše dolge, kot tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom«. Moram reči, da teh besed nikoli nisem videla v takem, neposredno denarnem pomenu. Pa vi?

Povezave:
http://en.wikipedia.org/wiki/Jubilee_2000
http://www.jubileedebtcampaign.org.uk/?lid=282
http://www.newadvent.org/cathen/08531c.htm
http://www.newadvent.org/cathen/15235c.htm

O denarju 2

2 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/ODenarju3JubilejInOdpisDolgov