NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

ponedeljek 10-avg
  • Poletni HITRI ZMENKI (30-45, 40-55 in 50-65 let)

  • torek 11-avg
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart

  • sreda 12-avg
  • POLETNI MATCH - iščemo ujemanja - Dogodki za Samske

  • petek 14-avg
  • Potepini

  • sobota 15-avg
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart

  • nedelja 16-avg
  • Javno vodstvo po razstavi Videnje 20/20: Skupnost

  • ponedeljek 17-avg
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart - delavnica za otroke

  • torek 18-avg
  • Torkove igrarije z Društvom šaleških likovnikov

  • petek 21-avg
  • Urbana umetnost ljubljanskih ulic

  • nedelja 23-avg
  • Javno vodstvo po razstavi Videnje 20/20: Skupnost

  • torek 25-avg
  • Torkove igrarije s Plesnim studiem N

  • četrtek 27-avg
  • Rekreatur- ekipno kolesarjenje po Sloveniji / 2020
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart - delavnica za otroke

  • sobota 29-avg
  • 34. CEBE Triatlon jeklenih v Bohinju

  • ponedeljek 31-avg
  • Leo Ivandič: Po poteh duhovne inteligence

  • torek 01-sep
  • Sončna delavnica

  • sreda 02-sep
  • Športno-zgodovinska Ljubljana z Esadom Babačićem

  • petek 04-sep
  • Handicap turnirji - vsak petek v Biljardnici Kaval

  • nedelja 06-sep
  • Javno vodstvo po razstavi Videnje 20/20: Skupnost

  • ponedeljek 07-sep
  • Poletni potapljaški tabor

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    O denarju 2.: Kdo služi komu?   
    petek, 3. februar 2006 @ 05:20 CET
    Uporabnik: Marjana

    Od prijatelja sem dobila zelo zanimiv komentar na prejšnji članek o lokalni potrošnji, v katerem se je dotaknil pomembne dileme: nevarnosti, da nas potegne v ksenofobijo. Zadnja stvar, ki bi jo želela je, spodbujati nestrpnost ali sovraštvo do 'tujega'.

    Zato poglejmo na denar malo širše. V davni preteklosti smo si ljudje 'izmislili' denar, da nam je olajšal življenje. Menjava tega kar imam za tisto kar potrebujem je postala lažja, saj ni bilo treba iskati druge osebe ki je potrebovala točno to, kar ponujam ter imela tisto, kar želim jaz. Denar, v raznoraznih oblikah, od zlata do školjk ali ogromnih kamnov, je funkcioniral kot sredstvo menjave.

    Dandanes smo skoraj že pozabili, da bi naj denar služil nam in pogosto mi služimo denarju. Namesto sredstvo, ki bi nam naj olajšalo življenje, je postal cilj. Kaj vse počnemo, da bi prišli do denarja – in pri tem skoraj pozabimo, zakaj denar pravzaprav sploh potrebujemo. Cilj nam je postal kopičenje denarja (ali drugih dobrin), zagotavljanje varnosti.



    Skoraj vsi smo do neke mere sužnji tega sistema. Dan za dnem sklepamo kompromise sami s sabo zaradi denarja. Pogosto se to, v kar globoko v svoji duši verjamemo, ne odraža v našem življenju, še posebej ne v zvezi z denarjem. Naše izbire so pogojene z zneskom denarja, ki je 'zapisan' na vsaki možnosti.

    Večinoma se tega mehanizma, ki nas pogojuje, niti ne zavedamo ali pa se z 'denarnimi zadevami' sploh nočemo kaj preveč ukvarjati. Naše zavedanje gre samo tako daleč, da godrnjamo ali odkrito kritiziramo sistem, grabežljive kapitaliste … ter se počutimo žrtve in ogoljufane.

    Ko pridemo do tega spoznanja pa življenje postane malo težje. Vsi, ki smo se podali na pot zavedanja, vemo, da pride trenutek, ko moramo začeti prevzemati odgovornost ter svoja lastna dejanja uskladiti s tem, v kar verjamemo. In menim, da je to še posebej pomembno kar se tiče denarja.

    Če sem mnenja, da narave ne bi smeli dodatno zastrupljati, bi se to moralo začeti odražati tudi v mojem življenju: s tem da se zavedam, koliko uporabljam avtomobil ter ali je to zmeraj potrebno. Da pogledam, koliko kemikalij dnevno uporabljam v svojem gospodinjstvu – ter po možnosti pričnem uporabljati ekološka čistila; tudi če so dražja od običajnih. Da na svojem vrtu preneham uporabljati umetna gnojila oziroma da se raje kot v Interspar odpravim na tržnico in kupim ekološko pridelano zelenjavo (ki je konec koncev tudi bolj kvalitetna in hranjiva).

    Če se ne strinjam s tem, kako industrija ravna z živalmi, preneham kupovati na ta način pridelane izdelke. Še danes se spomnim dneva, ko sem 'od znotraj' videla farmo kokoši, kjer dobesedno 'pridelujejo' jajca: živali so bile natlačene v majhnih kletkah, cele dneve v umetni svetlobi in hranjene z umetnimi krmili. S tistim dnem sem prenehala kupovati jajca v trgovinah – še do današnjega dne pa mi ni jasno, kako lastniki farm lahko tako ravnajo z živalmi.

    Če obsojam multinacionalke, ki v Aziji izkoriščajo poceni delovno silo ter celo otroke, ki po cele dneve delajo za minimalno plačilo – potem bi se morala potruditi in prevzeti odgovornost za to, da tega sistema ne podpiram s tem, da kupujem take izdelke. Ne vem koliko je v Sloveniji to mogoče – tukaj v Angliji je vedno bolj močno gibanje za pošteno trgovino (fair trade), ki zagotavlja, da so delavci v državah tretjega sveta pošteno plačani za svoje delo, ter da dela ne opravljajo otroci.

    Kar želim povedati, je: dajmo malo pomisliti, v kaj verjamemo, ter to pokažimo tudi s tem, kje teče naš denar. Odtegnimo ga stvarem, ki uničujejo ter ga usmerimo tja, kjer bo spodbujal življenje, kvaliteto, zdravje, lepoto.

    O denarju 1

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • O denarju 1
  • Več od avtorja Marjana
  • Več s področja * sociala

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/ODenarju2KdoSluziKomu

    Here's what others have to say about 'O denarju 2.: Kdo služi komu?':

    Detroit Man Charged With Killing 7 Prostitutes, Suspected Of 7 More Deaths from AHN offers
    Headline News (AHN) by RSS, it is necessary to subscribe. Please visit www.allheadlinenews.com/content-services [read more]
    Tracked on sreda, 30. avgust 2006 @ 23:41 CEST

    Pepsi CEO's Wife Buys Coke When She's Mad At Him from nion Radio News
    nion Radio News - with Doyle Redland [read more]
    Tracked on petek, 1. september 2006 @ 21:58 CEST

    sublime music
    89 galleries black xxx thumbnailpost [read more]
    Tracked on nedelja, 3. september 2006 @ 11:29 CEST

    Kidnapped Brothers Killed in Venezuela from bullet-ridden
    had been kidnapped more than a month ago in the South American country, the [read more]
    Tracked on torek, 5. september 2006 @ 08:50 CEST

    MUSIC: New Wolf Parade Video from the 22nd? Packages
    in Anything." This is the second video from their full length debut Apologies to the Queen Mary released [read more]
    Tracked on četrtek, 7. september 2006 @ 01:41 CEST

    O denarju 2.: Kdo služi komu? | 3 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    O denarju 2.: Kdo služi komu?

    Prispeval/a: Ljuba dne sobota, 4. februar 2006 @ 22:22 CET

    Danes, ko sem že ravno v pogonu in kot po tekočem traku namesto komentarjev raje pišem modre misli,
    bom pa še tukaj zapisala kakšno - jasno - o DENARJU:


    Denar je energija, ki vzpodbuja tvoj razvoj -
    če blokiraš jo, v razvoju nastopil bo zastoj!
    ******
    Z denarjem kupiš knjigo, ki te bogati
    s tem, ko v tebi vir energije vzpodbudi.
    ******
    Z denarjem se ne da težav denarnih reševati -
    le zrela odločitev ti rešitev more dati!
    Rešuješ jih z načrtovanjem in z življenjskim slogom,
    s štedljivostjo, z zaupanjem, z marljivostjo in z Bogom!
    ******
    Marsikdo s prezirom le gleda na denar,
    vendar pa odrekel se mu ne bo nikdar.
    ******
    Denar še ni bogastvo - je samo denar!
    Bogastvo bo, ko z njim privlačeval boš drug denar!
    ******
    Ni važno, koliko denarja komu v žep se vsuje!
    Veliko bolj je važno, koliko ga privarčuje!
    ******
    Je bolj res, da le denar na svetu zlo ustvarja,
    ali - da povzroča zlo pomanjkanje denarja?
    ******
    Če za denar le delaš, ne polni se mošnjiček.
    Denar naj dela zate in kuje ti dobiček!
    ******
    Ni isto - biti reven ali biti brez prebite pare!
    Prvi vedno reven bo, drugi pa spet polnil bo omare!
    ******
    Podedovan denar z ustvarjalnostjo je sprt.
    Tudi naši sreči in ambicijam je smrt!
    ******
    Če s kreditno kartico kupujemo stvari,
    ki bi z gotovino jih nikoli ne kupili,
    pomeni, da smo s plastiko že zasvojeni,
    in da pravi smisel kartic najbrž smo zgrešili.
    ******
    Da denar ni vse, pogosto ugotavlja
    tisti, ki na kupe ga zajetne spravlja.
    Da denar v resnici ne prinaša sreče,
    pravi ta, ki v banko s kovčki ga privleče.
    ******

    Še veliko podobnih in drugačnih modrih misli najdete v knjigi
    MODROSTI ZBRANE IZ VERZOV STKANE

    Prijetno lahko noč vam želim

    Ljuba Žerovc
    http://www.modrostizbrane.com



    O denarju 2.: Kdo služi komu?

    Prispeval/a: titud dne ponedeljek, 6. februar 2006 @ 11:18 CET
    Denar ima tako prav posebej vabljivo lastnsot, da je iz njega mogoče napravit fetiš, s katerem najdejo naše potrebe in želje ustrezno poosebitev. Prav posebej vabljivo še posebej zato, ker je denar tako splošen in abstrakten, da nam pričakovanja in želja, če jih vežemo nanj, ni potrebno niti artikulirat. Njihova artikulacija postane vezana izključno na posedovanje denarja, zato potrebe in želje, katerih artikulacijo vežemo izključno na posedovanje denarja, ne moremo zadovoljiti na drugačen način, kot da denar uporabljamo tako, da bo reproduciral samega sebe. Naše neartikulirane želje in potrebe se v tako odsotnosti denarja oblikujejuoe v potrebo in željo po priposedovanju denarja, s priposedovanim denarjem pa se nam potrebe in želje lahko artikulirijo le na način, da iz denarja delamo denar. Zadovoljevanje potreb in želja tako lahko artikuliramo le kot trošenje z namenom ustvrjanja denarja, ki se v sferi porabe artikulira kot potrošnja dobrin/storitev, v sefri produkcije pa kot pootrošnja surovin/energije.

    Marjana, ti imaš v obeh sestavkih namen denar iz kreatorja naših potreb in želja spremenit v slugo za uresničivanje že artikuliranih želja in potreb. Denarni tok si predstavljaš kot da se generira sam od sebe (približno tako kot reka Nil), naša naloga pa je da tok zavestno usmerjamo v skaldu z našimi v naprej obstoječimi potrebami in željami (v rokave za namaknje in pridelavo žita). Žal ni tko, denarni tok še zdaleč ni tako uravnotežen z našimi potrebami kot so tok Nila znali svojim potrebam prilagotit stari egipčani v skaldu s svojim poznavanjem astronomije oz. Nilovih poplavnih ciklusov. Denarni tokovi niso skoraj v ničemer vezani na naravne zakone in cikluse, ampak jih generirajo izključno naše potrebe in želje, vezane na te denarne tokove same. Zvest, da je temu tko, nam še ne omogoča, da te tokove lahko kakorkoli relugiramo v skadu z našimi potrebami in željami, saj ta zavest temlji lahko samo spoznanju, da so potrebe in želje ne artikulirajo iz 'narave' ampak iz denarnih tokov samih, od katerih smo postali odvsini neprimerno bolj kot od 'narave'. Tko da sem vsaj jest (podobno kot komentator Gledalec v prejšenjem prsipevku), skeptičen do 'višje' zavesti tvojih angleških somišljenikov, za katero se navdušuješ in s katero bi blo mogoče speljavat denarne tokove v lokalo trgovino in v take oblike produkcije, ki bi neodvisno od denarja zadovljevale naše želje in potrebe. Preedalgam sistem potrošnje in produkcije po moje v ničemer ne razvezuije navezave naših potreb in želja od denarnih tokov samih, tako da njihovo ozavščenost enačim predvsem z zavedanjem višjosti pozicije, s katere Anglija kot zgodovinski generator kapitalizma v denarnih tokovih (priviligirano) participira.

    ---
    titud


    O denarju 2.: Kdo služi komu?

    Prispeval/a: Marjana dne nedelja, 12. februar 2006 @ 14:27 CET
    Titud, če sem tvoj komentar dobro razumela (pa večine tega kar hočeš sporočiti najbrž nisem razumela) potem trdiš isto kot jaz: da na to, kako uporabljamo denar, vplivajo naše želje in prepričanja. Jaz sem napisala, da se le-teh pogosto niti ne zavedamo, in zdi se mi smiselno (v mojem življenju) da se začnem malo spraševati v katero smer hočem iti in svoja dejanja prilagoditi temu. Torej ozaveščanje, tako kar se tiče denarja kot tudi številnih drugih odločitev v mojem življenju.



    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2020 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,44 seconds