Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskonène vrstice, èe želiš èlanek gledati v obièajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20040113124802420

Vraèanje k naravi - razkošje ali nuja? (Ob izidu Prostranstva ljubezni - zbirka Anastazija) sreda, 21. januar 2004 @ 06:55 CET Uporabnik: Nara Marsikdo se sprašuje, od kod bo prišel odgovor na težave èloveštva v enaindvajsetem stoletju. Zagledani smo v inštitute, univerze, raziskovalne centre in èakamo na odgovore, zremo v ekrane raèunalnikov in razmišljamo, sprašujemo voditelje svetovnih religij, ekonomiste, politike. Zrele rešitve ni, ker jo išèemo na napaènem mestu - pogosteje v tehniki, strojih in raèunalnikih, ki so pravzaprav sam koren problema, kot v naravi, materi modrosti. Mnogi duhovno usmerjeni ljudje opozarjajo javnost na nujo vrnitve k naravi, pravijo, da je to najbolj uèinkovita rešitev tako za svet kot za posameznike. Imajo prav, toda njihovi pristopi so pogosto nedosledni ali nepraktièni in tuji mestnemu èloveku, ki je pahnjen v drugaèno življenje. Morda se te rešitve tako težko "primejo" prav zato, ker ljudje, ki jih zagovarjajo, izhajajo iz umetnega sveta in so na naravnega le naknadno privajeni (pa še to ne vedno). Torej bi bilo dobro prisluhniti nekomu, ki ima možnost govoriti na podlagi pristnega stika z naravnim svetom in dobro pozna naš umetni svet. A kje bi našli tako osebo? Kmeèko dekle ali genij? Sredi devetdesetih let je tako osebo sreèal ruski poslovnež Vladimir Megre, ko je s trgovskimi ladjami plul po reki Ob daleè severno od Novosibirska. "Sluèajno" je naletel na sibirsko pušèavnico, ki se mu je predstavila z imenom Anastazija. Na prvi pogled navadno vaško dekle iz odroènih severnih predelov mu je v treh dneh postavilo življenje na glavo - pravzaprav bi bilo bolje reèi nazaj na noge. Celotno dogodivšèino je Vladimir opisal v knjigi, ki je do danes že dodobra pretresla Rusijo. Sledilo ji je še šest knjig, ki so doslej prodane v milijonskih nakladah. Prvi dve sta od novega leta 2003 na voljo tudi v Slovenšèini v enem zvezku z naslovom Zveneèe cedre tajge, drugi dve pa sta na trgu od novega leta 2004 pod naslovom Prostranstvo ljubezni. Kaj je na Anastaziji tako posebnega, da je pritegnila pozornost zelo pestre publike in da v njenih idejah mnogi vidijo uèinkovite rešitve za èloveštvo in Zemljo? Na kratko - - živi v popolnem sožitju z naravo, zato jo lahko res dobro razume - sožitje z naravo ji daje neverjetne psihofiziène, jasnovidske in zdravilske moèi - sporoèilo, s katerim je že presunila že milijone ljudi, je izjemno preprosto, pa vendar neverjetno globoko in pristno - govori v praktiènem in enostavnem jeziku, tako da jo zmore razumeti tudi otrok (verjetno otrok še najbolje) - Anastazija nièesar ne dela iz koristoljubja - kot sama pravi "nièesar ne potrebuje, saj ima vse" - niti najmanj ne dvomi v svoje sposobnosti. Modrost je v gozdu, v naravi Po Anastaziji rešitev za svetovne težave ni v umetnem svetu strojev, paè pa v naravi. Iskati bi jih morali tam, tako kot so, ugotavlja Vladimir Megre, "vsi veliki misleci, brez izjeme, vsi ljudje, ki so vzpostavili religiozne in druge nauke, katerim sledi ali skuša slediti najveèji del èloveštva, pred oblikovanjem svojih naukov postali samotarji in najveèkrat šli v gozd. Pomislite, niso šli v kako superakademijo, ampak prav v gozd!" Toda to ne pomeni, da bi vsi morali brezglavo oddirjati v divjino in prerezati vezi z dosedanjim življenjem. Treba je zaèeti poèasi. Koraki pri doseganju stika z naravo so zelo preprosti in vsakomur dostopni. Za zaèetek je dovolj imeti vrt ali že nekaj sobnih rastlin, s katerimi lahko, èe imamo do njih ustrezen odnos, izgradimo okoli sebe okolje, ki mu Anastazija pravi prostranstvo ljubezni. Tako prostranstvo nam lahko pomaga, da pridemo v stik s svojim smislom, s svojimi koreninami, da zaèutimo namen svojega obstoja. Anastazija ne govori o doktrinah, naukih, teorijah in sistemih, ampak preprosto o sprošèenem odnosu do sebe, Vesoljnega Intelekta, rastlin, živali in sploh vsega živega. Iz takega odnosa se lahko nauèimo vse o sebi in vesolju, ohranjamo zdravje, èistost misli, gradimo fine možganske celice, razvijamo "okultne" sposobnosti in pri vsem tem pomagamo drugim. Vrtièkarji - rešitelji Zemlje Pomena stika z rastlinami Anastazija kar ne more nehati poudarjati; za danes najpomembnejše ljudi na Zemlji ima preproste male vrtièkarje, ki negujejo odnos z zemljo in rastlinami na vrtu. Nekje pravi: "Veš, današnja družba, v kateri živiš, lahko marsikaj dojame preko stika z rastlinami, posajenimi na vrtu. Posebej na vrtu, kajti na košèku zemlje èlovek pozna vsako sadiko, ne pa na brezobliènih ogromnih poljih, po katerih lezejo pošastni brezdušni stroji. Ljudje se dobro poèutijo, èe lahko delajo na vrtu - to je mnogim podaljšalo življenje. Delo opravijo bolje. Prav vrtièkarji lahko pripomorejo k ozavešèenju družbe o tem, kako pogubno je iti po tehnokratski poti." Èloveku je v vesolju zaupana naloga nadzora, a jo je sèasoma vedno bolj zlorabljal in se je nadzor spremenil v brezglavo sebièno izkorišèanje vsega, kar je možno uporabiti za zadovoljitev telesnih, mentalnih in èustvenih potreb. Tak odnos do narave se je postopoma zasukal v njegovo škodo in zdaj betonski svet, v katerem živimo, bolj izžema nas kot mi njega. Baterije še vedno hodimo polnit v naravo, v vrvežu mest živimo predvsem zato, ker je v njih veè možnosti za zaslužek in s tem za zagotovitev varne prihodnosti; ker se v njih vedno kaj dogaja in nam ni dolgèas; ker smo v njih bolj na kupu in nam je vse potrebno pri roki; ker je bolj udobno … "Med ljudmi smrdi, a je vsaj toplo," je rekel neznani avtor. Smrad mest nas kljub udobju in toploti vedno znova prežene na njihovo obrobje in vèasih celo v precej nedotaknjeno naravo. A kmalu spet zdrvimo nazaj … Sibirska pušèavnica jasnovidno ugotavlja, da bodo nekega dne v ne tako daljni prihodnosti vsi ljudje odšli v gozd. Pravi, da zdaj še ni pravi èas, ker bi tisti, ki bi šli v gozd, s sabo privlekli preveè smeti in bi naravo umazali. Ljudje morajo dozoreti in za sabo poèistiti navlako umetnih konstrukcij in strojev, ki so jo nagrmadili v mestih. S tem se bodo izkazali za vredne dejanskega umika v naravo, vrnitve h koreninam. Kot vrtnica v vazi Èe ne oživimo svojih korenin, stika z naravo, bomo obsojeni na enako usodo kot vrtnica v vazi. Nekaj èasa izgleda sveže, a kaj kmalu zaène veneti. V vazi je vrtnica lepa le kratek èas, najlepša je vedno na grmu med drugimi vrtnicami in zelenjem. Brez korenin lahko izrabljamo le nekaj odstotkov svojih dejanskih potencialov. Anastazija trdi, da lahko otrok, ki odrašèa v naravnem okolju, do svojega devetega leta bolje razume delovanje vesolja kot vsi znanstveni instituti in strokovnjaki na svetu. Do devetega leta! Pogumna trditev. In ni kar tako privleèena za lase, temveè izreèena na podlagi osebne izkušnje. Kaj naj si civiliziran mestni èlovek misli o tej drzni viziji mlade pušèavnice? Je res možno preprosto z zalivanjem kaktusa na okenski polici postiljati duši plodna tla za osebnostno zorenje? Je vsa tehnologija res tako brezkoristna in nam je v tako strašno breme? Lahko ljudje sploh še shajamo brez nje? Kako so lahko neznatni vrtièkarji rešitelji Zemlje? Poglejmo, ali se odgovor morda ne skriva že v nas samih. Odgovorite na naslednje vprašanje: Èe bi imeli toliko denarja, da vam ne bi bilo treba skrbeti za prihodnost in bi si lahko izbrali kakršno koli bivališèe, ali bi raje živeli v trisobnem stanovanju v enajstem nadstropju sredi Ljubljanskega blokovskega naselja ali pa v hiši z velikim vrtom na sonèni legi nedaleè od gozda, odmaknjeni od mestnega hrupa? Vem, da se bodo moje zakljuène besede marsikomu zdelo utopiène, pa vendar jih bom zapisal: v èasu naših potomcev bodo morda možgani bežali iz mest nazaj na deželo, v èasu njihovih potomcev pa še naprej - v gozd, v naravo, proti življenju, brez katerega bo povsem ovenelo še tisto malo naravno èloveškega, kar nam je ostalo. Za dodatne podatke o pušèavnici Anastaziji poglejte na http://www.zdravduh.org/anastazija.htm.Èlanek je bil objavljen v reviji Karma plus januarja 2004. Komentarji (0) www.pozitivke.net