Žal se s tem vprašanjem ne ukvarja prav veliko ljudi, a prav tradicionalna predstava, da smo fizično telo z nekaj razuma, je kriva sedanjemu mizernemu položaju človeka. Očarani z materialističnim pogledom na svet sprejemamo omejitve snovnega sveta kot bistvene in pozabljamo na našo resnično, duhovno naravo. Počutimo se kot smet v vesolju, nemočni in izpostavljeni stiskam in pomanjkanju, ne zavedajoč se, da je to le pogled z zornega kota, ki ga omejuje materialnost.

Žalostno je, da razen materialnosti kaj drugega pravzaprav sploh ne poznamo. Neznanka so nam naša čustva, zavest, podzavest in notranji svet, ki jih obravnavamo kot nekakšno pritiklino telesnosti. Pozornost sedanjega človeka je zožena na službene, karierne, družinske, osebne ali eksistenčne probleme, za kaj drugega ni časa. A to terja velike žrtve.

Danes, v času velike dostopnosti najrazličnejših informacij na vsakem koraku, se človeku kaj rado zdi, da je nekaj, kar je že prebral in slišal, "znano" in "doseženo". Da nekaj vedeti, avtomatično pomeni to tudi uresničiti, manifestirati. In postane nabiralec informacij . Vendar je to ena najpogostejših pasti za duhovne iskalce danes. Imeti informacijo o nečem, še ne pomeni, da smo že samo s tem postali kakorkoli drugačni. Kakšen odnos pa imamo do nekega védenja, ali nas je kakorkoli spremenilo, nam odprlo globlja spoznanja - ali zaradi tega védenja živimo drugače, bolj etično?

Se duhovnost pojavi kar sama od sebe, tako kot dež ali sneg?
Da duhovnost je, že čivkajo vrabčki na vejah . Kaj pa je - duhovnost? In - kje je? Zelo razširjeno je prepričanje, da je duhovnost nekaj notranjega, nedotakljivega, nedosegljivega, kar je težko opisati, kaj šele izraziti. Mnogi pa so, ki menijo, da je duhovnost nekaj zunanjega, otipljivega, kar se da ustvariti, celo nabaviti in imeti.

Nekje sem prebrala:
»Bog bi lahko samo z mezincem mignil, pa bi spremenil svet!«

Seveda bi lahko. V duhu svoje zavesti tako čutim. Še več. Celo povsem jasno mi je. A ne bo! Zakaj bi? Svet dualnosti je naša izbira. Kdor tako dojame ali nikakor ne more dojeti, prav nič ne spremeni tegale dejstva.

Podali smo se v veliko pustolovščino, ki ji pravimo življenje tukaj in zdaj. Radodarni Bog pa nam je dal: platno, nit, sukanec in škarje - torej vse, no zdaj se pa znajdi - kakor veš in znaš. In jezna sem, ker še vedno iščem tiste prave niti, škarje postanejo tope, sukanca mi zmanjka, platno mi razpade… Od jeze mi gre na jok, da se zdim sama sebi nekakšna drama..., ker se mi več ne da vedno znova brusiti škarje, iskati prave niti…Rada bi že kdaj povedala takole: »Poslikava tegale platna mi je zares všeč, tako zelo, da sem notranje srečna, notranje izpolnjena«.

Tako pa spoznavam samo to, da se moj svobodni kreativni Jaz spreminja v nov pogled, v strogo Odraslost…, saj opažam, da se skoraj ne smejem več. Zaradi preobilice spoznanj, ah preveč, ki so bila potrebna, da se prelevim v eno samo držo za določen čas. Upam…

Za vas imam določeno vprašanje, na katero naj si vsak bralec in vsaka bralka članka odgovori sam-a pri sebi. Vprašanje je zelo preprosto: »Kolikokrat na dan si vzamete minuto ali dve zase, da v tišini sedite z zaprtimi očmi in ste popolnoma brez misli?« Ste si sami pri sebi odgovorili na vprašanje, ki sem vam ga postavil? Vaš odgovor zame ni pomemben, je pa še kako zelo pomemben za vas. Zakaj?

V sodobnem, vedno hitreje gibajočem se svetu, smo stalno »napeti kot struna«, od jutra do večera hitimo sem ter tja, med delovnim časom pa si ne upamo zapreti oči in za dve minuti posedeti v tišini. Marsikateri direktor ne ve, da bi bili njegovi zaposleni bolj učinkoviti, če bi si vzeli v vseh osmih urah trikrat ali štirikrat dvominutni meditativni odmor, zaprli oči in se le prepustili.

V zadnjih letih ljudje z velikim vplivom na javno mnenje pogosto obsojajo vse hujše nasilje nad kristjani. Pa niso deležni nasilja le kristjani. Pot v nasilne vstaje in pohode nad druga ljudstva pripravljajo tudi države, ki se bolj ali manj odkrito vmešavajo v življenje drugih držav sveta.

Biti prvi, imeti vse več! Prvi in največji pri izkoriščanju ljudi in naravnih bogastev, vsiljevanju načina življenja, maščevalnosti in uničevanju narave. Potem pa so trdovratni samozvani svetovni policaji presenečeni, ko se jim lastna setev negativnega spreminja v zasluženo žetev.

Navezanost v življenju je prevladujoč vzrok za naše trpljenje. Pri tem običajno pomislimo na razne posamezne primere navezanosti. Toda v bistvu gre v osnovi za to, da smo navezani na svojo vlogo v življenju. Ta je minljiva zato slejkoprej taka navezanost ne more prinašati trajne sreče, svobode, miru in kar je še drugih kazalcev naprednosti v razvoju duše.

Minljive so tudi vloge naših soigralcev in vse posamezne zgodbe Življenja. Pomislimo samo na umiranje naših svojcev za ilustracijo trpljenja, ki ga prinaša navezanost. Na kaj pa se potemtakem lahko opremo, kaj nam je sploh lahko trajno upanje? Odgovor obstaja v konceptu, oziroma afirmaciji »Jaz sem« in pa v konceptu duhovne ljubezni.

Mama si nenehno zastavlja tisoč in eno vprašanje, včasih jo navdaja negotovost, spet drugič si želi zgolj potrditve. V trenutkih, ko ne zaupa svojim občutkom ali pa preprosto išče najboljšo rešitev za svojega otroka, posplošeni odgovori, kot sta »čim manj komplicirati« in »vsega po malem«, res niso na mestu. Toda na koga naj se obrne, kadar zares potrebuje pomoč? 

Otrok v življenje staršev prinese velik preobrat, ne glede na to, kako zelo so si ga želeli ali kako skrbno so načrtovali njegovo življenje, ko je bil še v maternici. Ko je otrok tukaj, navadno večina teorij hitro pade, odzivi pa morajo biti največkrat takojšnji.

Piše: Polona Cimerman v Vivi www.viva.si

POMIRITE ČREVESJE
Sindrom razdražljivega črevesja je med najpogostejšimi motnjami prebavil, ki prinaša vrsto težav, ki sicer niso usodne, vendar so pa izredno nadležne in moteče. A tudi pri tej težavi si lahko pomagamo sami.

Katerim živilom se je bolje izogibati
• Ugotovite, po kateri hrani vas še bolj napenja, in jo izločite z jedilnika. Seznam živil je namreč pri vsakem posamezniku drugačen. Čeprav za klasične krivce za vetrove veljajo fižol, čičerka, otrobi, brokoli, brstični ohrovt, cvetača, mlečni izdelki, čebula, breskve, hruške, slive in rozine, ni nujno, da to velja tudi za vas.

V kolikor besedo"magija" poiščemo v nekem leksikonu , bomo tam prebrali, da je to "čarovništvo". Nadalje boste našli podatke, da so Grki in Babilonci magiji posvečali določeno filozofsko osnovo in da so neoplatonisti v magiji videli sredstvo za pot vzdigovanja zavesti. V kolikor o magiji želimo izvedeti nekaj resničnega, bistvenega, to zagotovo ne bomo našli v nobeni literaturi.

Do pravih informacij o magiji lahko pridemo samo v poglabljanju v univerzalno učenje. To ni napisana knjiga, ampak duhovna oblika Božanskega delovanja, to je filozofija duhovnega zakona, svetloba, ki nam razodeva očetov načrt. V tej univerzalni filozofiji so brez dvoma napisane resne in dobre knjige, no, resnično doumevanje,spoznanje so posledica praspomi janja in temeljne spremembe.

Nedavno je v Londonu potekala konferenca o novih možnostih zdravljenja prehlada in gripe. Kljub napredku moderne medicine sta namreč prehlad in gripa še naprej zelo pogosti obolenji.

Maja lani so v okviru Kraljevega medicinskega združenja, glavnega angleškega neodvisnega in apolitičnega združenja za podiplomsko izobraževanje na področju medicine, vzeli pod drobnogled ameriški slamnik. Želeli so ugotoviti, ali bi ta zdravilna rastlina lahko zapolnila vrzel v zdravljenju omenjenih težav – ali bi torej uporaba ameriškega slamnika utegnila zmanjšati pogostnost prehladov in gripe ter njunih zapletov.

Kdo sem, da bi sodil, človek?
Kdo, da bi učil, kdo, da bi kazal pot, da se TI ne bi izgubil?

Vse modrosti najdemo v svojem srcu in vsa vprašanja se nahajajo v nas. Lahko »učimo«, lahko se pogovarjamo in govorimo o sebi in Učimo sebe na lastnih napakah. Potrebna pa je jasnost misli, ponižno sprejemanje kar je namenjeno nam na poti, katero si začrtamo in na poti, po kateri hodimo. Sodimo, ko ne razumemo.

Sprejmimo, da ne moremo vsega razumeti in nam tudi ni potrebno. Če želimo biti srečnejši, si lahko olajšamo vsakodnevne malenkosti, ki jih nismo sposobni razumeti, namesto da kažemo s prstom na drugega, saj so trije obrnjeni proti nam.

Če imate otroke, vedno obstaja možnost, da vas zasačijo pri seksu. Kako se pravilno odzvati? Pomembno je, na kakšen način boste otroku pojasnili, kaj se dogaja. Preden začnete pojasnjevati, ocenite, koliko je otrok slišal, videl in če ga sploh zanima, kaj se je dogajalo. 

"Ostanite mirni, saj tako ne boste prestrašili otrok s svojim odzivom. Mirno ga vprašajte, če kaj rabi ali mu recite, da mama in oče potrebujeta nekaj časa zase in naj se ne boji," svetuje klinična psihologinja Azza Brown.

8-tedenski seminar IzaQ: S prepričanji ustvarjamo življenje za vse, ki želite razumeti življenje, da bi ga znali živeti po svoje

Vprašanja, na katera si boste po seminarju znali odgovoriti:

• Kako življenje deluje
• Kako do finančne neodvisnosti
• Kako do dobrih odnosov
• Kako preživeti konec odnosa ali izgubo drage osebe
• Kako ohranjati zdravje ali si ga povrniti
• Kako do izpolnjenega življenja
• Kako živeti brez stresa
• Kako pomagati drugim in koristiti družbi

Kaj boste dobili z udeležbo na seminarju IzaQ: S prepričanji ustvarjamo življenje?
Naučili se boste pogledati nase in na svoje življenje v novi luči. Izvedeli boste, da se življenje ne odvija naključno, ampak po določenih univerzalnih zakonih, ki jih ne morete izključiti, odločate pa, ali vam bodo njihovi učinki v prid ali v škodo. Zaradi teh zakonov  življenje ni pravično ali krivično, ampak je nepristransko in predvidljivo.

Če je govorjeni jezik sredstvo za neposredno komunikacijo med ljudmi, je pisava pripomoček, s katerim se človek sporazumeva z okolico skozi čas in prostor. Pisava nas povezuje, piše našo zgodovino in ima veliko vlogo v kulturnem razvoju človeštva. Prisotna je že več generacij in je postavila tudi temelje naših izročil, naše zgodovine, saj je bolj verodostojna kot ustna izročila, ki so se skozi stoletja popačila ali pa pozabila.

S pisavo se človek razodeva kot čustveno, simbolno in višje razvito bitje, po tem se loči od drugih živih bitij, ki so ostale zavite v tančico skrivnosti. Človek, ki piše, polni papir z govorjeno besedo, svojimi mislimi in občutji. Pisava je eden od načinov komunikacije in je največji dosežek človekovega duha, njegovih sposobnosti in iznajdljivosti. Zato je pisana beseda ne le odraz žive besede, temveč celega človeka.

1. Uvod
Želim povedati in pokazati da bi vsakdo lahko bil svoboden in srečen. Od tega nas loči neznanje. Da bi se osvobodili trpljenja in pridobili mir v svoji duši moramo priti do določenih spoznanj in v ta namen rabimo znanje pa tudi orodja, oziroma orožja na poti k tem spoznanjem. Za istočnico bom navedel dve navidez nesmiselni trditvi, ki pa predstavljata ključ za naprej.

Prva: »Nihče nas ne sili biti slabe volje, ampak je to naša avtomatična reakcija, ki ne odraža zavestne svobodne izbire.« Druga: »Nihče nam ne more preprečiti, da bi ljubili svoje sovražnike.« V kolikor bralec smatra trditvi za argumentirano oporečni si naj prihrani nadaljno prebiranje.

Piše: Neža Žigon v Vivi www.viva.si

Življenje je polno vprašanj in mnoga med njimi so lahko tudi zelo neprijetna, še posebno tista osebna. Najtežja se začnejo proti koncu najstniških oziroma v prvi polovici dvajsetih let: "Samski si še?! Le kdaj se misliš ustaliti?" No, biti samski očitno ni normalno. A to ni najhuje! Ko ti vendarle uspe najti partnerja, sledi nova pošiljka zasliševanj:"Kdaj se bosta poročila?", "Kdaj bodo vnuki?", "Se ti ne zdi, da bi bil čas, da si ustvarita družino?"

Otrok ali dva, pes, hiša in zlat prstan na roki … seveda nihče ne pomisli na drugo možnost: da se morda sploh ne želiš poročiti. In tudi ne imeti otrok. Ker je nekaterim pač lahko lepo tudi brez njih.

Veš. Izvedel sem, da si se poročil, da ste dobili tudi naraščaj. Naj bo sreča  z vami!

Veš, me pa zaboli, ker sem pričakoval tvoj klic v bolnico, za obisk bi bilo predaleč,  tega se zavedam in vem tudi, da so te o tem obvestili. Ne vem pa s čim sem si to zaslužil. Spomnim se malo nazaj,  ko smo bili še družina, delal si v Avstriji. Po telefonu so mi sporočili, da si v bolnici v  Filedbahu  v Avstriji, kakor najprej sem te obiskal.  K tebi pa me je popeljal moj prijatelj, sam sem bil preveč pretresen, da bi sam sedel za volan.

Verjamem, da si že pozabil na dan,  ko bi moral iti na zaključni izlet kot  osmošolec. Takrat me je nekaj opozorilo,  da  ti ne smem dovoliti iti na izlet. Doma ste me rotili  ti, mami,  in sestra Jožica….jokali ste, bil sem deležen grdih besed in obtožb,  ker nisem popustil si ostal v šoli pri  pouku.  Tvoji sošolci pa so odšli na izlet. Ti  pa si  v sebi nosil verjetno jezo in sovraštvo za mojo nerazumno prepoved.  Mislim  pa, da ste še isti dan izvedeli v šoli za nesrečo.

DUHOVNE POČITNICE – DUGI OTOK 2016

Z življenjem pod stresom, zamerami, neizpolnjenimi hrepenenji in sanjami, strahom in boleznijo, mnogi nismo zadovoljni. Želimo poiskati izhod in najti luč, ljubezen in radost svojega življenja; in to v praksi tudi živeti. Za dosego tega pa bomo morali pri sebi marsikaj spremeniti ! Morda je priložnost za to prav Dugi otok.

Iž 2016 - Oddih za dušo

Z življenjem pod stresom, zamerami, neizpolnjenimi hrepenenji in sanjami, strahom in boleznijo, mnogi nismo zadovoljni. Želimo poiskati izhod in najti luč, ljubezen in radost svojega življenja; in to v praksi tudi živeti, za dosego tega pa se moramo spremeniti. 
Morda je priložnost za to prav Iž.
V zadnjih letih se je marsikaj spremenilo, a Iž kljub vsemu ostaja to, kar je bil: 
prvi in največji center duhovnih počitnic !

Ali ste vedeli, da je Zemlja visoko duhovno razvita, ki se nenehno dviga v višjo dimenzionalno raven? Medtem ko Zemlja dviguje svoje vibracije in energijo, lahko tudi sami doživimo ta dvig z njo in sami začnemo svojo pot v duhovno razsvetljenost in naredimo most med svojim telesom in duhovno povezanostjo.

Medtem ko se sami dvigamo imamo božansko možnost, da pomagamo zvišati tudi vibracije Zemlje. Na tej poti pa moramo zapustiti za seboj vse dele sebe, ki jih na poti navzgor ne potrebujemo več. Med tranzicijo pa mnogi izkusijo disonanco, razkol med svojo trenutno energijo in tisto energijo, v katero prehajamo. To lahko pozvroči simptome kot so duševna preobremenjenost, hitrejši ritem srca, morda celo odpor na določene vrste hrane.

Piše: Jan Erik Sigdell v Karma plus

Pred 3-6 tisoč leti je v Mezopotamiji cvetelo mesto Ur, bilo je center sumerske kulture. Iz tega mesta so prišli Hebrejci, ki jih je Jahve popeljal v deželo Kanaan (1 Mz 11,28-31), kjer so ohranili mezopotamsko znanje. Kasneje jih je lakota gnala naprej v Egipt (1 Mz 12,10).

V Egiptu so s Hebrejci sčasoma začeli ravnati kot z drugorazrednimi ljudmi in Jahve je stisko Hebrejcev izkoristil tako, da jih veliko kasneje "odrešilno" odpeljal nazaj v Kanaan. Ko so po zelo dolgem potovanju prišli tja, so na svoje razočaranje videli, da dežela, ki jim jo je Jahve obljubil, ni bila nenaseljena. V mestih so živeli ljudje.

Po desetih letih pozornega spremljanja vsega, kar nam ponuja potrošniška družba, ugotavljamo, da je vse težje in včasih celo nemogoče priti do objektivne ocene o tem, ali nam bo kak izdelek oziroma storitev koristila ali škodovala. 

Praviloma za morebitna tveganja izvemo šele po dolgih letih uporabe. Navadno takrat, ko je škoda storjena – in ko nam že ponujajo kak drug izdelek ali storitev, s katero naj bi to škodo popravili. Primerov za to je nešteto, zato se nam zdi škoda zapravljati strani za vnovično naštevanje nečednosti, o katerih smo že veliko pisali.

Živimo v družbi svobode. Dodal bi pogojne svobode. Potem ko izpolnimo dolžnosti do države, lahko delamo skoraj vse, kar se nam zahoče. Če smo lojalni in koristni (produktivni, donosni) državljani, so nam na voljo številne svoboščine; resda si jih moramo najprej prislužiti, vendar smo kljub temu verjetno svobodnejši kot naši starši in stari starši.

Čarobna beseda za svobodo je "denar" - družba nam daje na voljo nešteto možnosti, da ga zaslužimo, in še več možnosti, da ga porabimo. Svobodni smo torej toliko, kolikor se sami odločimo biti; če se naučimo sistem dobro vpreči v svoje želje in dovolj trdo delamo, lahko iz njega izcedimo kolikor hočemo denarja (in svobode). Samo optimalno moramo izkoristiti vse možnosti. To je vse.