|
||||||
|
|||||||
Na nezgodni oddelek so pripeljali triletno deklico, njeno mater, policista,
pričo in voznika avtomobila. Očitno se je deklica igrala na cesti, ko jo je
voznik povozil. Voznik je čutil, kako so kolesa zapeljala čez deklico in je
bil čisto iz sebe. Vsi štirje odrasli so videli nesrečo. Zdravnik je pregledal
deklico in z njo ni bilo nič narobe. Trije rentgenski posnetki so pokazali,
da je vse v redu, le deklica ni bila pri zavesti.
Ko se je postopoma ponovno zavedala, je pogledala svojo mamo in vprašala: "Kje
je moški v dolgem belem plašču?" Zdravnik je stopil naprej, deklica pa
je dejala: "Ne, moški v dolgem belem plašču, ki me je pobral, ko so kolesa
avtomobila zapeljala čez mene."
To je ena številnih življenjskih zgodb, v katerih se v času neposredne nevarnosti pojavi neznana oseba, ki pomaga, pogosto ne da bi spregovorila, in nato izgine. Ljudje jih imenujejo angeli.
Izkušnje z angeli nekoč in danes
Angeli so že dolgo del človekovega življenja! Pojavljajo se v velikih monoteističnih
religijah kot poslanci božje dobre sile, predstavljene v podobi krilatega človeka.
Pogosto jih omenjata Stara in Nova zaveza. Najbolj znano krščansko angelsko
prikazovanje je bržkone Gabrielovo devici Mariji - z oznanjenjem, da bo rodila
sina in ga imenovala Jezus. Tudi Koran in hinduistični spisi govorijo o angelih,
zasledimo jih tudi v grški mitologiji ter v Babilonu in starem Egiptu. V vseh
religijah nastopajo s podobno vlogo: kot posrednik med 'nebesi' in 'zemljo',
med bogom in ljudmi. Marsikdo jih zato še danes povezuje s cerkvijo in religijo.
Vendar se v sodobnem času večina angelskih izkustev dogaja izven ozkega religioznega
konteksta. Ob različnih vsakdanjih, 'posvetnih' problemih in težavah vstopijo
angelska bitja tiho in nevsiljivo v naša življenja. Tudi veliko število sodobnih
t. i. komunikatorjev z angeli deluje laično, v kontekstu novodobne duhovnosti.
Pisan mozaik sodobnih angelskih izkušenj se vse bolj odmika od tradicionalnih
predstav o njih.
Nekateri zatrjujejo, da smo pravkar v tretjem velikem valu stikov z angeli.
Prvi naj bi se zgodil v biblijskih časih, ko so se angeli prikazovali le nekaterim
posameznikom - prerokom in voditeljem. Drugi val je sledil v srednjem veku,
ko so angeli obiskovali samo svetnike in vidce. V tretjem valu, ki naj bi se
začel ob koncu 18. stoletja in še vedno traja, pa angeli poskušajo doseči čim
več ljudi. Sicer pa so od nekdaj navdihovali umetnike (mnoge pesnike, na primer
Danteja, Hafisa, Blakea, Rilkeja, glasbenike in seveda mnoge slikarje). Danes
vse več običajnih ljudi, vernih ali ne(je)vernih govori o 'naključnih' srečanjih
in stikih z angeli. Marsikdo med njimi je tudi prepričan, da ima svojega angela
varuha in se celo obrača nanj s prošnjo za zaščito in pomoč. Tudi medijsko znane
osebnosti se opogumijo in spregovorijo (kot na primer operni pevec L. Pavarotti
in rock zvezdnik C. Santana).
Plemeniti pomočniki v podobi človeka
Nekoč so angeli prihajali posredovat ljudem sporočila upanja, svarila in spodbude
ter pomagat v času hude življenjske stiske ali pa obvarovat smrti. Enako je
v današnjem času. Nesebično priskočijo na pomoč ob pravem času in na pravem
mestu. Pomagajo v trenutkih, ko človek potrebuje praktično pomoč in zaščitijo
pred usodno nesrečo. Pomirijo in potolažijo človeka, ko je prestrašen in osamljen.
Dajejo moč za soočanje z boleznijo in zdravijo. Kadarkoli in kjerkoli se angelska
bitja pojavijo, je njihova prisotnost pomirjujoča. Vse to so zelo pozitivna
in inspirativna doživetja. Ganljiva, topla, spodbudna. Prav takšnih izkušenj
je danes čedalje več.
Ko je bil moj prijatelj, danes odrasel moški in bančnik, star osem let, je
bil nekega dne sam doma in začel se je igrati z zelo ostrim novim orodjem. Škarje
so se mu spodmaknile in globoko se je urezal v prst. Zagledal je belino svoje
kosti, potem pa kri vsepovsod. V istem trenutku je pozvonilo. Roko je povil
v brisačo in odprl vrata. Bila je medicinska sestra v beli uniformi, spraševala
ga je, če so njegovi starši doma. Vstopila je, mu očistila rano, povila roko
in odšla. Nikoli se ni vrnila. Nikoli tudi ni izvedel, zakaj je v resnici prišla.
Šele sedaj, po 40 letih, je spoznal, kako čudno je bilo to srečanje. Ali je
bil to angel, ki mu je prišel na pomoč, ko je bil sam doma?
E. Heathcote iz Velike Britanije je kot diplomantka teologije želela raziskati
srečanja z angeli, zato je objavila oglase v časopisih in verskih revijah, prek
katerih je prosila za pričevanje ljudi z angelskimi izkušnjami. Odzvalo se je
precejšnje število ljudi, oglasili so se večinoma kristjani in ateisti, vendar
tudi židje, muslimani in hindujci. Ugotovila je, da imajo ljudje različnih kultur
in veroizpovedi enake izkušnje z angeli ter skupne vzorce razlage: angele doživljajo
kot posebna človekolika plemenita bitja, ki kažejo nadnaravne moči in ki pomagajo
v življenjskih težavah. S krili ali brez njih, marsikdaj kot svetleča bitja,
včasih nevidna. Preden se je lotila te raziskave, je bila sama glede obstoja
angelov skeptična. Ko pa je prihajalo vedno več pisem z neverjetnimi in hkrati
prepričljivimi zgodbami, je začela verjeti ljudem, ki pravijo, da so doživeli
angele. Zase pravi, da sedaj resnično meni, da angeli obstajajo.
Sodobnih pričevanj o izkušnjah z angeli je mnogo, prihajajo predvsem iz Zahodne
Evrope in ZDA, polagoma pa tudi iz Vzhodne Evrope. Sodeč po raziskavah v Veliki
Britaniji in ZDA, 33 % ljudi doživi podobno nenavadno angelsko izkušnjo, 70
% pa verjame v obstoj angelov. (V Sloveniji podobnih raziskav zaenkrat ni zaslediti.)
Mnogi ljudje, ko pogledajo nazaj v 'naključja' v svojem življenju, prepoznajo
v njih 'nekaj drugega', neko zaščito ali pomiritev ravno ob pravem času. Ljudje
le stežka v nekaj kar verjamejo, če nimajo lastne izkušnje. Zato je najverjetneje,
da se angelska srečanja dogajajo redno in da jih je še mnogo več od zaenkrat
znanih. Kajti ljudje se, ker se ne želijo izpostavljati, bržkone večinoma odločijo,
da o tem ne bodo pripovedovali v javnosti. Tako meni tudi J. W. Anderson, ameriška
avtorica že 12 knjig o srečanjih z angeli, k čemur jo je spodbudila izkušnja
njenega sina.
Njen sin je z dvema prijateljema potoval domov na božično-novoletne praznike
neke hudo hladne noči. Pot je bila dolga, avto pa se je pokvaril sredi zapuščenih
koruznih polj. Gotovo bi zmrznili, nekaj ljudi tisto noč je (temperature so
bilo globoko pod ničlo). Vendar se je v samotni podeželski pokrajini 'od nikoder'
pojavil kamion vlačilec, privezal avto in jih varno pripeljal domov. Ko so stopili
iz avta, so najprej samo na kratko stekli do hišnih vrat, da povedo, da je z
njimi vse v redu. Ko pa so se obrnili, da bi se zahvalili in plačali rešitelju,
ni bilo več ne voznika ne kamiona! Njegovih kolesnic v snegu pa tudi ne! Niti
niso slišali zvoka odhajajočega vozila v tihi noči.
Za avtorico je to posebno očarljiva zgodba. Kajti: več kot ena oseba je bila
priča istemu dogodku, šlo je za izredno situacijo, ko na cesti ni bilo nikogar,
kaj šele reševalnega vozila, na cestišču ni bilo kolesnic rešiteljevega vozila
in seveda, šlo je za njenega sina!
Sočutje v različnih podobah
Posebnost sodobnih angelskih izkustev je, da se z angelom lahko sreča kdorkoli,
kadarkoli, kjerkoli, ko je to zanj potrebno. Zato so okoliščine angelskih srečanj
silno raznovrstne: kolikor življenjskih situacij, kjer je potrebna pomoč, toliko
različnih angelskih intervencij.
Dva pilota sta v majhnem letalu naletela na meglo, pristati pa ni bilo možno.
Nenadoma sta po zvočniku slišala glas, ki ju je vodil navzdol do majhnega letališča,
kjer sta varno pristala. Ko sta pilota stopila iz letala, sta ugotovila, da
je letališče zaprto ter da na njem ni nikogar v službi! Še več: letela sta zunaj
smeri, na kateri bi lahko z njima stopilo v stik katerokoli drugo letališče.
Angelska srečanja se dogajajo ljudem vseh starosti, v največjem številu tistim
v obdobju med 36 in 55 let (44 %) ter med 18 in 35 let (25 %). Torej v obdobju,
ko smo najbolj dejavni in se soočamo z največ preizkušnjami. Tudi podobe angelov
so zelo različne: angeli so lahko objektivni (fizične pojave) ali kot subjektivne
izkušnje, ko je čutiti le njihovo prisotnost. Najmanjši skupni imenovalec vseh
je, da imajo človeško podobo ali vsaj silhueto, navadno lepo, in da skušajo
pomagati. Sicer pa so lahko v obliki prosojnih svetlečih bitij oziroma svetlobnih
silhuet. Velikokrat v belem, s krili ali brez. Nekateri ljudje čutijo zgolj
njihovo sveto prisotnost in moč. Ali pa le slišijo zvok 'plahutanja perutnic',
drugi (telepatsko) prejmejo sporočila in nasvete. Angelski pojav lahko spremlja
nežna nebeška glasba ali blagodejna svetloba. Nekateri ljudje angelsko prisotnost
doživijo kot nepojasnjen sladek vonj. Lahko zaznajo dotik peruti ali objem nevidnih
rok.
Starejša ženska, sicer ateistka, je pisala, kako ji ni bilo do tega, da bi
šla v posteljo, potem ko je njen mož umrl, ker ga je zelo pogrešala. Opisala
je, kako je videla in čutila, da se njena pernica spreminja v dvoje tolažečih
rok, podobnih angelskim krilom.
Angelsko bitje ima krila v 26 % vseh srečanj. Zakaj krila? Krila so globok
simbol objema, varnosti, topline in sočutja ter tudi 'nebeškosti': svobode od
'zemeljskih' naravnih zakonov (gravitacije) in materialnosti. Marsikdo se sprašuje,
zakaj se angelska bitja pojavljajo v tako različnih oblikah. Same izkušnje nedvoumno
odgovarjajo: angelska bitja prihajajo v obliki, ki jo lahko sprejmemo in prenesemo.
To priča ne le o inteligentni prilagodljivosti angelskih bitij, temveč tudi
o njihovem globokem razumevanju in sočutju do ljudi!
Znamenja dobrega
Za ljudi z bolj materialističnim pogledom na svet so že pričevanja ljudi, ki
so bili deležni angelske pomoči, pravi intelektualno-čustveni izziv. Spodbujajo
jih, da odprejo intelekt srcu - njegovemu globljemu in finejšemu vedenju, da
lahko začutijo tudi notranjo dimenzijo življenja, ki je samemu razumu nedostopna.
Za duhovne iskalce, ki jih angelska srečanja ne začudijo, temveč vzradostijo,
ker so bodisi o tem že prebirali ali pa imajo sami podobne izkušnje, pa so ta
pričevanja vedno znova posebna spodbuda. Spodbuda, da čimbolj vključijo energije
srčnega središča (čakre anahata) v svoje življenje in delujejo po zgledu angelskih
bitij: sočutno in inteligentno, razumevajoče in odgovorno. Kajti človeški razum
po inerciji rad deluje tako, da ko o nečem nekaj že ve, hlasta za novim in več,
še preden prvo informacijo prekvasi v življenjsko prakso. Človeški ego pa se
rad že po nekaj poduhovljenih izkušnjah zagleda vase in 'spi na lovorikah'.
Angelska srečanja sijejo za vse ljudi in vse nas spodbujajo, da se učimo prositi
za pomoč, zase in za druge. Kajti prositi za pomoč ni znamenje šibkosti, temveč
posebne moči: zaupanja v dobro. In živosti, odprtosti, pretočnosti, sožitja!
Lepota teh izkušenj je za vse, tako tiste, ki jih doživimo, in one, ki o tem
le prebirajo ali poslušajo, navdihujoče sporočilo o posebni dobri, ljubeči prisotnosti
in milosti. Prisotnosti, ki ni nekaj brezosebno-energijskega (četudi prijetnega),
temveč je še kako osebna in intimna, saj se odziva na naše pristne konkretne
stiske, četudi zavestno ne prosimo za pomoč. Vsakomur prihaja naproti na njemu
primeren način in prinaša novo, svežo inspiracijo po bolj poduhovljenem življenju.
V današnjem svetu, ki ga duši prevlada materialistično-tekmovalno-vasezagledane-individualisitično-uživaške
zavesti, v angelskih intervencijah lahko prepoznamo neke vrste 'novodobno oznanjenje',
da bog še živi in da mu je še kako mar za nas. Kot je nekoč zapisal E. Swedenborg:
"Ne verjemite mi zaradi samega dejstva, . da sem se sporazumeval z angeli.
Verjemite, ker . vam bodo vaša vest in intuitivni občutki povedali vse, če boste
pazljivo poslušali njihove glasove."
Vesna Periček Krapež
Zgodbe so navedene iz del avtoric J. W. Anderson, S. Burnham in E. Heathcote,
statistični podatki iz revije Time (l. 1993) in raziskave E. Heathcote.
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Angeli_Zivljenje_Zgodba
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
