Nikoli ni prepozno
Strah ali odpor pred spoznavanjem duhovnega sveta sta neutemeljena, a razumljiva: človeka je strah vsega, česar ne razume in ne obvladuje. Nanj bi utegnile prežati nevarnosti in pasti, iz katerih se morda ne bi znal izvleči. Toda: če je znal obvladati probleme v materialnem svetu, ni razloga, da bi se ob zavedanju svojih duhovnih potencialov ne znal spopasti tudi s tistimi iz duhovnega sveta. V človeku se aktivira mehanizem, ki je dolgo čakal na to, da bo, po prebujanju iz dolgega spanja, pognal njegov razvoj v pravo smer.

V duhovnosti se čutimo izgubljeni in nemočni tudi zato, ker nam manjka primernih orodij, na katera bi se oprli. Toda sodobni človek ne ve, da vsa potrebna orodja, ki bi jih potreboval za raziskavo duhovnega sveta, nosi v sebi, le da se tega ne zaveda in jih zato (še) ne zna uporabljati.

Prvi mit: Normalni, dobro izobraženi ljudje srednjega sloja ne zlorabljajo otrok. Zlorabe se dogajajo samo v marginalnih skupinah.
Ena od najnevarnejših zmot javnosti je prepričanje, da oseba, ki je videti normalno in se vede normalno, ne more biti napadalec. Na to napačno prepričanje se zanašajo storilci, ki se zelo potrudijo, da bi bila njihova javna podoba brezhibna.

Ne le to, pogosto so celo med tistimi, ki najglasneje obsojajo taka dejanja. Dober primer so razkritja spolnih zlorab, ki so jih zagrešili duhovniki, učitelji, trenerji in drugi ljudje, ki jim zaupamo otroke v varstvo ravno zaradi njihove brezhibne javne podobe in prepričanja, da bodo delovali v dobro otrok. Ko pride na dan, ljudje tehtajo besedo majhnega, zmedenega otroka nasproti uglednega odraslega, in nihče ne bo verjel otroku.

Piše: Sonja A. Mrak v Karme plus

Veliko ljudi se po nekaj letih v zakonu začne spraševati, kje so imeli oči pred zakonom, zato upoštevajte nasvet in v predzakonskem življenju dobro odprite oči. Prav gotovo drži trditev, da je ljubezen slepa, vendar se potrudite spregledati po nekaj prvih mesecih zaslepljenosti, da se ne bi kasneje v življenju kesali.

Številni zakoni se razrahljajo, ko pojavijo prve večje težave, saj se paru zdi, da tega pa gotovo ne bosta premagala, spet drugi se izgubljajo v malenkostnih nesporazumih, ki pa lahko pomenijo celo življenje. V današnjem času se razlogi za poroko in pričakovanja glede zveze močno razlikujejo od časov porok naših staršev, da o babicah in dedkih ne govorimo.

Britje intimnih predelov škodi zdravju. "Obsesija z gladkimi genitalijami se mora končati," pravijo strokovnjaki.
Britje intimnih predelov je že dve desetletjih močno v trendu, saj sramne dlake veljajo za neprivlačne in nehigienske. Sociologi pravijo, da je za to kriva modna industrija, ki promovira vedno manjše kopalke in tangice, a tudi porno filmi, ki so na spletu lahko dostopni in v katerih so akterji povsod in povsem pobriti.

Sramne dlake imajo svojo funkcijo
Zdravniki svarijo, da je britje intimnih predelov zdravju škodljivo. Na to so opozorili tudi strokovnjaki oddelka za zdravje univerze v Washingtonu, ki pravijo, da se mora obsesija z gladkimi genitalijami končati. "Sramne dlake imajo svojo funkcijo. Varujejo pred bakterijami, predstavljajo pa tudi zaščito med trenjem. Ni se jih treba sramovati.“

Spoznati duhovno razsežnost
Postopno odstiranje duhovnega sveta se že dalj časa kaže v različnih družbenih pojavih. Pri zdravljenju bolezni pri nas že več kot polovica ljudi zahaja k alternativnim zdravilcem, ki delujejo na nestvarnih, energijskih ali informacijskih nivojih človeka. To pomeni, da je človek v vse večji meri pripravljen prisluhniti, pa tudi izkusiti dejanja, ki jih znanost in tradicionalna medicina ne znata pojasniti, saj posegajo na področje nematerialnih kategorij oziroma duhovnosti.

Ob pretežno ateistični naravnanosti v sodobni družbi ni pravih institucionaliziranih možnosti, da bi človek dobil primerno duhovno hrano. Tako se je v marsikom pojavila nekakšna duhovna praznina, ki povzroča svojevrsten nemir, nezadovoljstvo, razsrediščenost in odtujenost. Ta praznina je tudi razlog, da se etika v medčloveških odnosih ne more in ne more uveljaviti, saj jo odrinejo interesi tistih, ki imajo moč (a ne tudi znanja).

V vrtincu sramu, krivde in bolečine
Pri petih letih sem doživela spolno zlorabo. Napadalec je mojo pozornost kupoval z igračami in darili. Prihajal je v našo družino in me opazoval. Večkrat me je vzel v naročje, me žgečkal in se me dotikal. Pridobil si je moje zaupanje.

Nekega dne pa se je odločil, da me bo vzel s seboj domov. Starši niso nasprotovali, zato me je odpeljal. Obljubljal je, da mi bo pokazal veliko lepih igrač, s katerimi se igra njegov sin. V trenutku, ko sva stopila v njegovo stanovanje, je postal drugačen. Prijaznost, ki jo je ves čas igral, je izginila. Postal je hladen, nesramen in grob. Nasmeh z njegovega obraza je izginil. Občutek sem imela, da mu je moja prisotnost v breme. Ignoriral me je. Tega sem se ustrašila in poskušala sem postati nevidna.

Kaj bi vi odgovorili na vprašanje v naslovu? Mogoče celo veste, za kateri emociji gre. Ampak a veste, zakaj sta najbolj ubijalski?

V tem članku boste dobili odgovor na to vprašanje. Plus napotek, kako se izogniti destruktivni moči teh emocij.

Se splača prebrati, kajti ti dve emociji sta res neugodni. Mnogo ljudi se njihove smrtonosnosti niti ne zaveda.

Kaj je emocija?

Da se ne bomo izgubljali v definicijah, kaj je emocija, so kot odgovor na gornje vprašanje veljavna vsa psihična stanja. To ni najbolj točna definicija, ampak bo zadoščala za to razpravo.

Duhovnost in filozofija
Z vprašanji bivanja in z vizijo celotne resničnosti, ki zadeva tudi duhovno plat človeka, se je skozi vso zgodovino veliko ukvarjala filozofija . Descartesova teza o razdelitvi sveta na dve entiteti – na duha in materijo, subjekt in objekt, opazovalca in opazovano (»kartezijanskem dualizem«), je civilizaciji dala neizbrisen pečat in postala sestavni del človekovega pogleda na svet.

Še danes to prepričanje marsikje prevladuje. Ta genialni filozof je omogočil nekaj odličnih prebojev v človeški misli, vendar ni znal ponuditi odgovora na preprosto vprašanje: če je vsa realnost sestavljena iz dveh popolnoma različnih substanc, iz snovi in duha, kako je potem mogoče, da duh giblje snov po prostoru? Odgovor sta kasneje ponudila Spinoza in Schopenhauer.

Kako lahko obvladujete in
spreminjate svoje miselne
vzorce po lastni želji

Zmanjšali ali celo uničili boste
psihično nelagodnost in trpljenje

Delavnica v Ljubljani, 27. in 28. februarja

Ste že kdaj psihično trpeli?

Ni človeka, ki ne bi doživel psihičnega nelagodja ali celo trpljenja. Pri nekaterih je bilo to kratkotrajno. Pri drugih se je to sprevrglo v resno trpljenje in potem v depresijo, apatijo, celo samomor.

Nekateri ljudje celo smatrajo, da je psihično trpljenje obvezen del človeškega življenja. Da mora obstajati. Da je duhovno. Da je karmično.

Ljudje verjamemo marsikaj. Ampak nihče zagotovo ne more vedeti, ali je trpljenje res karmično in potemtakem obvezno. Lahko seveda to verjame, a ne more 100% vedeti.

Piše:Tatjana Svete v novih Misterijih www.misteriji.si

Kaj storiti, da bi se ohranili kot narod?
Po raziskavah Instituta Jožef Stefan bomo Slovenci do leta 2100 postali manjšina v Sloveniji in v nekaj sto letih izumrli. Rodnost v Sloveniji je že vrsto let 1,5 otroka, reproduktivna meja, ki zagotavlja, da se narod obnavlja, pa je 2,1 otroka. Ta trditev še ni smrtna obsodba našega naroda, je pa treba prebiti informacijsko blokado, se zavedati dejstev in čim prej ukrepati. Ukrepi za dvig rodnosti Slovencev so preprosti in znani. Dogajanje, ki pa je skorajda nepovratno, je muslimanizacija Evrope.

Evropa bo čez pol stoletja islamska celina, seveda, če tega kaj ne prepreči, niza izsledke raziskave dr. Matjaž Gams z Instituta Jožef Stefan. K pogovoru smo ga povabili po izdaji knjige Slovence izumirajo, ki je druga v njegovi trilogiji Zrcala resničnosti. Prva knjiga nosi naslov Slovence strižejo. S trilogijo skuša odpreti Slovencem oči, jim pokazati resnične razmere in omogočiti, da se zavemo zavajanj in mitov. Z njim smo se pogovarjali, kdaj in zakaj je Slovencem rodnost tako padla in kaj bi morali storiti, da bi se ohranili kot narod.

Jeza je ogenj! Če vas zajame, vas bo tudi opekla. Zato se pazite isker, saj jih je vse več. Svet, v katerem živimo, čedalje bolj spominja na smodnik, ki za to, da ga raznese, potrebuje eno samo iskro. V času, ko to pišemo, so aktualni dogodki v Parizu, sestrelitev ruskega letala, zapiranje meja na balkanski poti, referendum o družinski zakonodaji, stavka policistov … Do takrat, ko bodo naše novice natisnjene, se bo število dogodkov, ki bodo burili duhove, zagotovo še povečalo. 

Bolj kot to, kaj se dogaja, je treba spremljati, kako in zakaj se dogaja. Dramaturgija snovanja splošne histerije je več kot očitna, odvija pa se enako kot že tisočletja. Razlika je samo v tem, da je dandanes doseg medijev in raznovrstnih omrežij veliko večji, zato vas »omrežijo« znatno hitreje in ceneje kot nekoč.

Recimo, da večkrat ukradeš nekaj piškotov, suhih sliv in žvečilnih gumijev, pa morda še kak kondom v bližnji trgovini ter si visok državni uslužbenec, čigar plača krepko presega dva tisoč evrov neto, če ne štejem vseh priboljškov in privilegijev in dodatkov – na primer za stalno pripravljenost.

Ko te dobijo, rečeš, da je tvoja dolgoletna obsedenost s tatvinami duševna motnja, ki jo je treba zdraviti (na primer na državne stroške), in da je sicer s teboj vse v najlepšem redu, da dobro opravljaš svojo službo, da si domoljuben državljan, ljubeč oče, nežen soprog in prijazen sosed. Naši te nemudoma vzamejo v bran, dodajo, da si dober tovariš, izvrsten politik, športnik, ki redno skrbi za svoje telo, in življenje teče mirno dalje.

Kako do pravega znanja?
Glej /20/ (glej seznam priporočene literature, pod navedenimi številkami)
V novejšem času je na policah knjigarn najti zanimive knjige, katerih avtorji bralca na primer prepričujejo, da se je Jezus izobraževal in živel v Indiji, preživel križanje in deloval na vzhodu do pozne starosti, imel brate med apostoli in še marsikaj.

Glede na to, da Cerkev o tem ne zna povedati nič konkretnega in da nasprotnih dokazov ni ter da ni najbolj razumljivo, zakaj bi tuja zgodovinska izročila krivo pričevala o duhovnem mojstru, ki bi zelo težko bil kdo drug kot Jezus, je bralec v hudem precepu, komu verjeti.

Ker živimo v zelo stresnih časih, je poznavanje načinov, kako po naravni poti podpreti jetra, zelo dobrodošlo. Jetra, ki so naš glavni čistilni organ, nam bodo za tovrstno pomoč nadvse hvaležna. To bomo vsekakor občutili tudi v obliki boljšega telesnega in duševnega počutja.

Zelišča z grenčinami
Znano je, da grenčine vplivajo na zdravje jeter in žolčnika, saj jih spodbujajo, čistijo in ščitijo. Nemške raziskave razkrivajo, da zelišča v grenkih tonikih ne spodbujajo le izločanje žolča in želodčne kisline, temveč tudi živčni in imunski sitem. Poleg tega pomagajo premagovati utrujenost in izčrpanost. Zelišča, ki s svojimi grenčinami podpirajo jetra in žolčnik, so regrat, artičoka, pegasti badelj, encijanova korenika …

Eva Batista, doktorica etnologije in kulturne antropologije je svoje raziskovalno delo posvetila področju antropologije nasilja, in sicer zbiranju in preučevanju osebnih pripovedi ljudi, ki so preživeli raznovrstne oblike nasilja in njihovim strategijam soočenja z le-tem. V okviru magistrskega dela je preučevala pripovedi prič nasilja na Severnem Irskem, za svoje doktorsko delo pa je raziskovala pripovedi ljudi, ki so preživeli drugo svetovno vojno na Slovenskem.

S sodelovanjem v Zavodu Sprememba v srcu je razširila svoje interesno področje na preučevanje, kako spolna zloraba, nasilje in travma zaznamujejo življenje otrok in na preučevanje odmevov njihovih posledic v odrasli dobi. Pripravlja spletno stran, na kateri bodo žrtve spolne zlorabe obelodanile svoje izkušnje in dobile kakovostne informacije za svoje okrevanje, zato v ta namen zbira njihove anonimne osebne pripovedi.

Bliža se pust, čas ko se lahko prelevimo v drugo osebo, žival ali predmet. V kožo koga bi želeli stopiti?

Običaj, ki nam dovoljuje norčavost in preobleko pravzaprav izvira iz poganstva, saj je namenjen odganjanju zime. Saj toplejša pomlad prinaša razcvet, rast in obilje. Redkokdo se je ne veseli. Predvsem otroci se radi šemijo in s tem pravzaprav spoznavajo različne poklice in podobno.

HIPOKRAT JE BIL KUHAR – poti iz medicinskih in prehranskih zablod

Zdravje je večno aktualna tema, reformiranje zdravstvenega sistema prav tako. V javnosti prevladuje prepričanje, da je zdravje državljanov odvisno od učinkovitega zdravstvenega sistema, a verodostojni dokazi kažejo drugače. Zdravljenje je zelo donosen posel.

Dnevno beremo o nepoštenih praksah v farmacevtsko-medicinski industriji in napakah pri zdravstveni oskrbi, vendar jih obravnavamo kot občasne ekscese, čeprav gre za stalno sistemsko delovanje. Morda celo bolj kot zdravstvo nas zanima prehranjevanje, ki mu upravičeno posvečamo vse več pozornosti, saj najpogosteje zbolevamo prav zaradi napačne prehrane.

Ali je vera porok duhovnosti?
Čeprav ju marsikdo ne loči pa sta duhovnost in vera dva različna pojma. Prvi je mnogo širši in pravzaprav zajema tudi drugega, ki se omejuje predvsem na odnos človeka do Stvarnika ali Boga. Verska vzgoja (v splošnem) ne daje pravih odgovorov na duhovna vprašanja in zadostnih napotkov za spoznavo duhovnega sveta, saj so religije s svojimi doktrinami v marsičem temeljito popačile resnico.

Cerkev je na področju duhovnosti nedvomno imela tudi pozitivno vlogo, toda monopol, ki si ga še danes marsikje lasti na področju duhovne vzgoje, je neutemeljen, prepričanje, da neopredeljeni verniki ne morejo poznati duhovnosti, pa zmotno. Da bi duhovnost spoznali, je namreč treba delovati ponotranjeno in manj razumsko, opreti se je treba na lastno notranje izkustvo, za kaj takega pa versko prepričanje ni nikakršen pogoj.

Bog je energija, je moč, ki jo nosi vsak v sebi, svobodna volja pa je vsakega človeka, ali to energijo aktivira v svoje dobro, v svoj lepši jutri ali pa ne. Ko se posameznik zave, da sam ustvarja jutrišnji dan, naredi prvi korak k obvladovanju svojega življenja. Zavedanje je tisto prvo, ki potrebuje, potem pa odločitev in prepričanje, da zmore s to energijo, to močjo ali Bogom, če ga tako imenujemo, v sebi, narediti marsikaj, kar včasih si nismo upali niti pomisliti. Zaupanje v sebe je bistveno, lahko pa rečemo temu tudi vera v Boga, vera v sebe- vera-verovati-verjeti, da zmorem biti dober in dobiti dobro.

Tu pa se pot šele začne. Pot, na katero stopi posameznik, ki odgovorno sprejme posledice svojih dejanj, saj ve, s čim in kako ustvari razmere, ki imajo seveda pozitivne ali negativne posledice.

Kako lahko obnova telesa pripomore k boljšemu počutju?

Telo neprestano deluje. Tudi, ko počivamo. Presnova hrane, obnova tkiv in celic, razstrupljanje in izločanje odvečnih snovi so procesi, ki se jih običajno ne zavedamo. Če se pogosto počutite utrujeni in brez energije, imate počasno ali neredno prebavo, ste napihnjeni ali imate težave s kožo, pa je potrebno pozornost nameniti tudi tem procesom. Pri čiščenju in razstrupljanju si lahko pomagate z močnimi zdravilnimi rastlinami. Preberite kako se lotiti obnove telesa in zakaj se splača poiskati zdravilne rastline v tekočih oblikah.

Več:
Naštete težave se kažejo, ko organi, ki skrbijo za izločanje odpadnih snovi (jetra, žolčnik, ledvice, pljuča, koža) s težavo opravijo vse potrebno delo.

Namesto da se sprašujete zakaj vas drugi jezijo, se raje vprašajte, zakaj se jezite zaradi njih.

“ Za vsak špetir morata biti dva”, mi je govorila mama, če sem ji tožarila mojo sestro. To me je jezilo. Po moje bi morala “pravično” poseči med naju in se postaviti zame. Veliko let sem rabila do spoznanja, da je imela moja mama prav. Res je, za vsak kreg morata biti dva. Če se odločimo, da se ne bomo kregali, je ni sile, ki bi nas lahko zapletla v prepir. Zakaj se sploh prepiramo? Največkrat zato, ker želimo drugim dokazati svoj prav.

Eno je povedati svoje mnenje, nekaj čisto drugega pa je dokazovati svoj prav. Z dokazovanjem svojega prav v resnici pričakujemo, da nam bodo drugi priznali, da nimajo prav. Ker se to navadno ne zgodi, se jezimo, jeza pa je mati vseh prepirov. Vsak konflikt tudi nam krade dragocene trenutke, ki bi jih lahko preživeli veliko lepše. Zato se splača naučiti, kako se sporom lahko izognemo. In to brez zoprnega občutka, da se nismo znali postaviti zase.  Na najboljši poti smo, ko spoznamo, da lahko živimo po svojih željah, brez potrebe, da bi morali zato spreminjati druge.

Pred mnogimi leti sem v nekdanji zagrebški reviji Start prebral članek o številnih posilstvih in umorih nekega brazilskega spolnega obsedenca. Ulovili so ga bolj po naključju kot enega izmed osumljencev za neko drugo kaznivo dejanje. Na zaslišanju je, kot da je že dolgo čakal na to priložnost, začel pripovedovati o tem, kaj vse je zagrešil.

Na policiji so prvi hip pomislili, da možakar "ni pri pravi" ali da ima bujno domišljijo. Toda, ko so njegova pričevanja začeli primerjati z že nekoliko zaprašenimi arhivi nerešenih primerov, so presenečeni ugotovili, da se stvari ujemajo. Brazilska javnost je bila ogorčena in je zahtevala smrtno kazen za zločinca. Razmislite, kakšna bi bila vaša sodba in skušajte utemeljiti zakaj!

Monopol v duhovnosti
Vsa vprašanja, ki se nanašajo na dušo, njen izvor, njeno potovanje v duhovnem prostranstvu, vpliv na fizično telo, ter seveda vsa druga, ki se navezujejo na duhovno (astralno) sfero, njene zakonitosti, značilnosti in vpliv na snovno sfero, so torej prepuščena religijam. S temi vprašanji so se kajpak ubadali številni misleci in filozofi skozi vso zgodovino človeštva, toda danes ob vstopu v tretje tisočletje nikjer ne najdete splošno priznanega zapisa duhovnih zakonov, ki bi bili tako kot zakoni materialnega sveta preverjeni z znanstvenimi metodami.

To je posledica dejstva, da je skoraj skozi vso dvatisočletno zgodovino krščanstva raziskovanje duhovnosti veljalo za nekakšno »prepovedano področje«, saj si je pravico do razlage duhovnih pojavov lastila izključno katoliška Cerkev oz. njeni predstavniki.