V ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja je bila v petek, 24. junija 2016 ob državnem prazniku dan državnosti maša, ki jo je vodil škof Andrej Glavan, nagovor pa je imel nadškof Stanislav Zore. Maše so se udeležili mnogi predstavniki političnega življenja. Tam so bili: predsednik RS, predsednik vlade RS, predsednik Državnega sveta, varuhinja človekovih pravic, načelnik generalštaba Slovenske vojske, predsednik SAZU, predsednik računskega sodišča, direktor urada za verske skupnosti …

Nerazumljivo je, da so šli k verskemu obredu neke cerkve predstavniki državne oblasti, ki je po ustavi ločena od verskih skupnosti – tako tudi od katoliške cerkve. In to ne samo od verske institucije kot takšne, temveč tudi od vere. V čigavem imenu so bili tam? V svojem ali v imenu vseh državljanov? Ali so bili tam tudi v imenu nekatolikov, ateistov, muslimanov, prakristjanov …

Na podlagi česa lahko predstavnik države predstavlja npr. državljana ateista ali vernika nekatoliške verske skupnosti pri verskem obredu katoliške cerkve? Ali sta mu dala pooblastilo? Pa cerkev obema sploh ne priznava pravice do obstoja, kajti po cerkvenem nauku je za oba predviden večni pekel. Ali ne gre pri vsem tem za hudo kršitev dostojanstva obeh, torej tudi za kršitev ustave, saj le-ta vsakomur priznava osebno dostojanstvo. Ali so državni politiki na katoliški maši tudi molili ali šli k obhajilu? Če so, v čigavem imenu? V imenu muslimanov, budistov, ateistov …? Papež Ratzinger je rekel, da so neverujoči sile teme in zla, s čimer je povedal vse. In takšni nasilni cerkvi se očitno »klanjajo« predstavniki slovenske države.

Katoliška cerkev je proti mnogim človekovim pravicam, ki jih priznavata slovenska ustava in mednarodna skupnost. Tako ne priznava pravice do življenja (njen najvišji verski spis zahteva smrt ljudi za mnoge moralne prekrške), svobode vesti (neustavni krst dojenčkov oz. otrok), volilne pravice (to je spremenila v volilno dolžnost), svobode izražanja in tiska (Papež Pij XII. je leta 1954 dejal, da kar ne ustreza resnici in morali, seveda je imel v mislih cerkveno resnico in moralo, nima pravice do obstoja).

Torej gre za totalitarno organizacijo, kar je priznal tudi sam nezmotljivi papež Pij XI. leta 1930, ko je rekel: »Če že obstaja totalitaren režim – totalitaren v praksi in teoriji – je to režim Cerkve, saj Cerkvi človek pripada na totalen način.« (Enciklopedija Slovenije, 13. zvezek) In na seanso takšne organizacije hodi tudi varuhinja človekovih pravic, ki bi morala biti prva, ki bi zavrnila »vabilo« na mašo, saj jo prireja organizacija, ki je proti vsem bistvenim človekovim pravicam. Ali ni zaradi tega verodostojnost varuhinje vprašljiva?

Kako bo delovala za človekove pravice, če »časti« organizacijo, ki je proti človekovim pravicam? Seveda to velja smiselno tudi za druge predstavnike države, ki so bili na sporni maši. Mnogi tam niso bili prvič. Nemški zgodovinar Karlheinz Deschner: Na svetu ni organizacije, ki bi bila »v antiki, vključno s srednjim in novim vekom ter posebno v 20-tem stoletju tako obremenjena z zločini, kot krščanska cerkev, prav posebno rimsko-katoliška cerkev«. In na seanse takšne organizacije hodijo predstavniki slovenske države. Žalostno. Jezus je rekel, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta. Čigavo kraljestvo potem častijo cerkveni dostojanstveniki in državni politiki, ko so v zunanjih kamnitih cerkvah pri zunanjih verskih obredih? Notranje ali zunanje? Božje ali nebožje? Raj ali pekel?

V Koaliciji za ločitev države in cerkve protestiramo proti udeležbi državnih predstavnikov na cerkvenih mašah, saj je to v nasprotju z načelom ločitve države in cerkve iz 7. člena slovenske ustave. Pozivamo pristojne, da prenehajo z dejanji, ki mnogim državljanom RS (nekatolikom) kršijo tudi njihovo ustavno garantirano pravico do osebnega dostojanstva in verske svobode.

Koalicija za ločitev države in cerkve:
zanjo Vlado Began, vodja koalicije