Vegetarijanci se sicer odpovedujejo uživanju mesa, vendar s kuhanjem jedi uničijo encime, ki so zelo pomembni za razvoj celic.

Razlogi, ki govore v prid prehranjevanja z nekuhano hrano:

-živa hrana vsebuje vsa hranila, potrebna za ohranjanje zdravja, za rast, vzdrževanje in obnavljanje

- živa hrana ima najbolj uravnoteženo vsebnost vode, hranil in vlaknin glede na potrebe našega telesa

- živa hrana je lahko prebavljiva

- živa hrana zagotavlja več energije telesu, veliko manj energije je zapravljene za spoprijemanje s toksini, ki jih telo mora eliminirati npr. pri kuhani hrani

- živa hrana je cenejša, saj jemo bolj preprosto

Potrebujemo:

- 2 kg rabarbare
- 1,7 kg sladkorja
- 1 limona

Stebla rabarbare olupimo in narežemo na 1 cm dolge rezine, ki jih posušimo na krpi. V skledo dajemo po plasteh sladkor in rezine rabarbare tako, da je prva in zadnja plast sladkor. Pokrito skledo pustimo na hladnem dvanajst ur, da se rezine prepojijo s sladkorjem.

Potrebujemo:
• 3 bučke, narezane na večje kose
• 2 rdeči papriki, narezani na večje kose
• 1 koromač, na drobno narezan
• 2 žlici olivnega olja
• 4 paradižniki, narezani na 4 dele
• 25 g svežega ali zamrznjenega graha
• 175 g kozjega ali belega sira
• 5 žlic olivnega olja
• 1 žlica limoninega soka
• 2 žlici sojine omake
• 1 žlica sesekljane poprove mete
• sol in poper
(= za 4 osebe)

Je na prvi pogled podobna koprivi, vendar ima mehkejše, žametne liste, ki značilno dišijo po limoni. Okus je pikanten.

Gojimo jo na vrtovih, raste pa tudi v lončkih (semena ali sadike). Glede tal melisa ni zahtevna. Zemlja naj bo bogata, ne preveč suha, raste tudi v senci.

Melisa deluje blago pomirjevalno, uporabna je pri napenjanju in menstrualnih krčih, deluje tudi antibakterijsko. Pospešuje potenje, čisti kri, uravnava in spodbuja delovanje vranice, krepi in poživlja srce, preganja potrtost in depresijo ter pomaga pri preutrujenosti in živčni slabosti.

Ali veste, kaj jeste?

Naša prehrana je "obogatena" z aditivi, označenimi z E(število). Mnogi od njih so resda neškodljvi, nekateri celo koristni. Še zmeraj pa jih je precej, ki so zelo škodljivi, ali morda celo strupeni, vendar uradni viri o njih molčijo.

Oglejte si tabelo aditivov

Vir: www.geocities.com/bodite_informirani, users.volja.net/resnica

Potrebujemo:
40 večjih bezgovih cvetov
3 kg sladkorja
10 dag citronske kisline
5 litrov vode

'Nugat' laddu


Sestavine:
100 g lešnikov
150 g masla
250 g čičerikine moke
150g sladkorja v prahu
1 vanilin sladkor
mleti kardamom

Kruh

Potrebujemo:

8 dag masla
20 dag rjavega sladkorja
25 dag ovsenih kosmičev
2 jajci
10 dag zmletih lešnikov
sok ene limone
pol pecilnega praška

Ovsene kosmiče spražimo na 4 dag masla, da dobijo lepo rumeno barvo. Odstavimo jih in jih pustimo, da se ohladijo. V drugi posodi zmešamo ostalo maslo, jajci in sladkor, da postane masa kremasta in naraste. Nato ji dodamo limonin sok, ohlajene kosmiče, zmlete lešnike in pecilni prašek.

Pekač namažemo z maslom in potresemo z moko. Z žličko oblikujemo majhne kupčke, med njimi pa pustimo za dober prst prostora, ker se med peko radi razlezejo.
Pečemo jih najprej pri 150 stopinjah, nato pa temperaturo spustimo na 100 stopinj, in sicer tako dolgo, da so poljubčki tudi v sredini suhi – 20 do 30 minut.

Himalajska sol - Aleksander Véliki je bil prvi, ki jo je tovoril v Evropo za bogove in kralje.

Sol je za naše telo prav tako potrebna kot voda. Kristalna sol vsebuje minerale in mikroelemente, iz katerih je zgrajeno človeško telo. Iz vode in soli v povezavi z lučjo se lahko gradijo celo beljakovinske prvine. Brez kalija in natrija v soli ne bi mogli ne misliti ne delovati.

Vse življenje iz vode in soli

O biofiziki vode obstaja veliko literature. Biofiziko soli je znanost do sedaj komaj upoštevala. Največji raziskovalec soli Peter Ferreira je avgusta 2001 objavil knjigo Voda in sol, pravir življenja. Od takrat je izšlo samo v nemščini še šest knjig o himalajski, aleksandrovi, kraljevi soli. Nekateri jo imenujejo tudi Hunza sol - po najbolj zdravem ljudstvu v Himalaji, kjer kristalno sol v rudnikih kopljejo na roko. V Sloveniji imamo pa že tudi nekaj izkušenj z uporabo prečiščene vode in kristalne soli.

Barvanje jajčk --- malo drugače!

Priprava barvne kopeli:

Iz svežih ali posušenih rastlinskih delov najprej pripravimo barvno kopel.
To storimo tako, da tri jušne žlice zdrobljene, mlete ali naribane rastline štiri ( 4 ) ure namakamo v pol litra vode in nato še pol ure kuhamo.
Dodamo žlico kisa, ki poveča intezivnost barve.
Zavretek precedimo in ohladimo.
Vanj položimo že kuhana jajca in vse skupaj za najmanj eno uro postavimo v hladilnik.

SESTAVINE:
- približno 20 do 25 dag polnozrnate moke tipa 1250 (lahko tudi bele)
- četrt kg masla
- 5 jajc
- 20 dag rjavega sladkorja
- 20 dag koruze (namesto nje lahko 10 dag ovsenih kosmičev in 10 dag corn flakesov)
- 10 dag semen sončnic
- 10 dag sezama
- 1 žličko jedilne sode

PRIPRAVA:
V multipraktiku zmelji na drobno koruzo (oz. ovsene kosmiče in corn flakese) ter semena sončnic. Maslo, jajca in sladkor pregneti z rokami in dodaj vsebino multipraktika. Zmešaj in dodaj toliko moke, da je testo voljno.

Masa za kekse naj stoji en dan zavita v alufolijo, da se vse sestavine lepo spojijo. Nato maso zvaljaj in uporabi modelčke za kekse, ali pa iz mase naredi kroglice ter jih speci pri 175 stopinjah Celzija.

Dober tek.

Ko rastlino utrgamo, preneha v njej življenje. Začne se razkrojevalno delo kvasil in drobnoživk, ki pokvarijo vrednost zdravilne zeli, če tega pravočasno ne preprečimo. Najpogostejši način preprečitve je sušenje. S tem rastlini odvzamemo vodo, s tem pa onemogočimo kvasilom in drobnoživkam razvoj, ker brez vode ne morejo živeti in se razmnoževati.

Rastline imajo precej vode.
Korenine in zeleni deli 70 do 85% vode
leseni deli do 50%
plodovi 10 do 15%
mesnati plodovi pa celo do 95% (borovnice)
Za domače potrebe sušimo rastline na soncu, peči in v senci. Na soncu sušimo le lubje, korenine, nekatere plodove in semena.
Izjema je bezgovo cvetje, katerega tudi sušimo na soncu.

Recept s piknika

Piro in črni riž lahko čez noč namočite v vodi.
Nenamočena pa se kuhata v ekonom loncu, nad soparo, približno 15 minut. Na olivnem olju prepražite cele česnove stroke, ki jih potem odstranite, ter riž in piro. Solite ...

V ohlajena žita zrežete svež paradižnik, kumaro, papriko, vložene kumarice, grah, sir, dodate malo gorčice in kislo smetano.
Mrzla solata je idealna za piknike.
Dober tek.

Banane imajo veliko odlik, so okusne, nasitne, doprinesejo k zdravju, hkrati pa so neverjetno priročen sadež: olupimo ga, pojemo in se okrepimo, ne da bi si pri tem umazali roke.
Banane so lahko samostojna malica, ker vsebujejo veliko ogljikovih hidratov. Vsebujejo tudi veliko kalija, pa vitamine A, C in nekaj vitaminov iz skupine B.

Prav kalij je tisti, ki bananam daje zdravilno moč. Strokovnjaki so dognali, da z bananami lahko preventivno in zdravilno delujemo pri previsokem krvnem tlaku, z njimi lahko razstrupimo telo in celo pozdravimo vneto želodčno sluznico. Z bananami krepimo imunski sistem, pomagajo celo pri slabem spanju in pomirjajo živce.

Menda znižujejo tudi holesterol in krepijo celice, zato so banane priporočljive tudi za starejše ljudi. V bananah je naravni sladkor, vendar ga ni veliko in z njimi je mogoče celo hujšati.

Če preživite nekaj dni tako, da se hranite samo z bananami, se vam bo znižalo število kilogramov, ki pa so v začetku res samo posledica čiščenja telesa in odvajanja vode iz telesa. Za odvajanje vode je zaslužen kalij, saj v presnovi deluje nasprotno od natrija, ki veže vodo. Kalij poskrbi za pravilno količino vode v celicah, da lahko te delujejo spet normalno in zdravo.

Zdravje na krožniku

Tudi barva hrane vpliva na vsakodnevne občutke, nam sporočajo psihologi, specializirani kromoterapevti.
V trenutkih rahle depresije ali tesnobe ni dovolj le, da posežemo po čokoladi ali drugih sladkarijah, ampak tudi po hrani, katere barve pripadajo spektru ultra zelene barve (modra, indigo, vijolična). Sem spadajo kuhane ribe, šparglji, grozdni sok ...