Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/20040226170409971




Nakaljevanje semen - vrtnarjenje brez zemlje

torek, 2. marec 2004 @ 05:04 CET

Uporabnik: Pozitivke

NAKALJEVANJE SEMEN
tudi pozimi

predavanje: Mateja Reš


NAJ SE PREDSTAVIM

Lep pozdrav vsem, ki vas zanima nekaj novega, drugačnega. Vsem, ki vam je nakaljevanje semen oziroma gojenje kalčkov že domače in vsem, ki se s tem še spogledujete.

Sama sem se s kalčki srečala pred dobrimi desetimi leti, ko je Ruth, ki so jo od nekdaj privlačile nenavadne, nove reči, kupila knjigo o vzgoji kalčkov in kalilnik. Sprva je bila zelo zagreta, začetna vnema pa je kmalu popustila in kalilnik je ostajal prazen. Enkrat sem si vse skupaj sposodila in kalilnik je postal moj. Ruth pa si je, kot vidim, omislila novega. Ker je naša prehrana v zadnjih letih nekam hitra in si mnogi ne vzamemo dovolj časa za pripravo hranilno polnovrednih obrokov, se kalčki, ki so privlačni na pogled in zrastejo kar na domačem pultu, priročno dopolnilo prehrani.


1. OD KOD KALČKI

Preden se popolnoma prepustimo tej slastni zelenjavici pa še zgodbica ali dve.

V neki stari kitajski zgodbi so učenjaki iskali lek proti smrti. Pot jih je zanesla v Altajske gore, kjer so živeli več sto let stari ljudje. Prehranjevali so se samo s kalčki. Učenjaki so prenesli gojenje kalčkov na Kitajsko. Sicer pa je dokazano, da so na Kitajskem uživali "kalečo zelenjavo" kot zdravilo že pred 5.000 leti.

V 18. stoletju so mornarji, ki so krožili po svetovnih morjih, množično obolevali za skorbutom in drugimi avitaminozami. Tedaj je slavni kapitan Cook, ki je odkril večji del Oceanije, ukazal, naj jedo kaleča zrna. To je pomagalo.

Kitajski izseljenci so prenesli kalčke v Ameriko in Evropo, vendar jo drugi ljudje niso uživali. Med drugo svetovno vojno je prehrambeni oddelek na Kornelski univerzi v ZDA z oglasom iskal "zelenjavo, ki raste v vseh podnebjih in vseh letnih časih, dozori v nekaj dneh, ima tolikšno prehrambeno vrednost kot meso in vsaj toliko vitamina C kot paradižnik ter jo lahko skuhamo z malo goriva v zelo kratkem času." Tem pogojem je ustrezala "kaleča zelenjava".

Vendar so jo začeli bolj množično uporabljati šele pred kakimi dvajsetimi leti, v Evropi pa pred desetimi, če izvzamemo kitajske restavracije, ki pa so se omejevale na sojine kalčke.


2. ZAKAJ KALČKI

Kalčki so svojevrstno, neposredno doživetje narave. Spremlja nas občutek, da se dogaja nekaj čarobnega, ko se do tedaj speče seme z vlago, zrakom in toploto, toda brez vsake zemlje s kalčki prebuja v novo življenje. Kaljenje in razvoj rastline nikakor ne navdušujeta le otrok, čeprav je gojenje kalčkov prav zanje najbolj poučno in prijetno.

Uporabo kalčkov v prehrani utemeljujejo tudi praktični razlogi. Pozimi, ko so vrtnine in zelenjava v trgovinah dragi in bolj nasičeni s pesticidi, so kalčki poceni nadomestilo in kadar želimo na voljo.

Na svetovnem spletu sem naletela na zanimivo priporočilo zdravnice pacientu, ki se je odvajal od kajenja. Svetovala je, da mu bodo pri tem najbolj pomagala tako imenovana "životvorna živila". Mednje spadajo številni kalčki in poganjki. Rastline imajo v začetku rasti izredno veliko snovi, ki krepijo obnovitveno moč človekovih celic (vitamine, rudnine, oligoelemente, aminokisline, encime, rastlinske hormone).

Od kod kalčkom te čudovite lastnosti? Ker so vir novega življenja, imajo najboljše snovi, ki jih tako življenje potrebuje.

Torej, biološko polnovredna hrana in kalčki so neločljiva celota. Z vitamini in beljakovinami dopolnjujejo presne in močnate jedi. Njihovo življenjsko moč pa najbolj izkoristimo, če uživamo surove, kjer je to le dovoljeno.

Sicer pa je uporaba kalčkov vsestranska. Za namaze, solate, juhe, dušene jedi, omlete, domišljija in okus ne poznata meja.


3. KATERA SEMENA KALIMO ZA UŽIVANJE

Užitni so kalčki večine uporabnih rastlin, vendar so nekateri grenki ali pa kalijo prepočasi, kalčki nekaterih razhudnikov, npr. krompirja, so tudi rahlo strupeni in se jih izogibamo (posebno nevarni so poganjki krompirjevih gomoljev).

Največkrat gojimo stročnice; zeleno sojo oz. pravilno fižol mungo, rdečo sojo ali fižol azuki, lečo, čičeriko in navadno vrtno sojo.

Med manjša semena, iz katerih se razvijejo nežnejši kalčki oz. poganjki, pa sodijo lucerna (alfa-alfa), vse vrste kapusnic, gorčico, krešo, redkev, celo repo, čebulo, sončnice, bučno seme.

Mnoge vrste žitaric so prav tako primerne za nakaljevanje, posebej pšenica, ječmen in rž. Redkeje gojimo kalčke ajde, lanu, triplata in sezama.


4. KALČEK - DRAGOCENEJŠI OD SEMENA

Uporaba semen v kuhinji ni nič novega. Žito zmeljemo in iz njega spečemo kruh, stročnice namočimo in jih skuhamo. Kaj pa skriva v sebi kaleče seme?

Semenska ovojnica obdaja en ali dva klična lista. Globoko v notranjosti je kalček. Semenska ovojnica in klična lista vsebujejo vse potrebne snovi za rast in razvoj kalčka. Če seme v vodi nabrekne, se hranilne snovi razgradijo, prerazporedijo in nastajajo takšne, ki so sposobne hraniti rastoči kalček. Zato se hranilna vrednost kalčkov neprenehoma povečuje, množijo se vitamini in encimi.

Seme vsebuje 10% vode, štiri dni star kalček pa kar 90%. Temu ustrezno se zmanjša energijska vrednost. Škrob in sladkor, maščobe in olja se med kaljenjem razgradijo ali spremenijo v za organizem bolj sprejemljive oblike. Beljakovine razpadejo v svoje gradnike, aminokisline.

Vitamini
Sojini kalčki imajo veliko vitaminov B kompleksa in prav neverjetno količino vitamina A in C, ki sta tudi antioksidanta in pomagata ohranjati organizem. Med kaljenjem se poveča vsebnost vitamina A za 3x in vitamina C za 5x.
Pol kozarca večine vrst kalčkov vsebuje več vitamina C kot šest kozarcev pomarančnega soka.
Kalčki redkvice imajo 29x več vitamina C in 4x več vitamina A kot mleko, vseh vitaminov skupaj pa kar 39x več kot v zrelih redkvicah.
Zares, kaleča zrna so pravcate tovarne vitaminov.

Beljakovine
A to še ni vse. V sojinih kalčkih je tudi 28% beljakovin, medtem ko jih je v mesu "le" 13% in jajcih 11%.

Minerali
Kalčki kapusnic imajo kakih 10x več kalcija kot krompir. Težko sprejemljive oblike mineralov med kaljenjem preidejo v lažje sprejemljive. Ko kalček požene prve korenine, pa tudi te srkajo rudninske snovi iz vode. Torej je količina rudninskih snovi odvisna tudi od kakovosti vode, s katero jih spiramo.

Ostale zdravilne snovi
Raziskave so pokazale, da vsebujejo kalčki tudi mnoge zdravilne snovi.
Kalčki lucerne, detelje, brokolija in soje vsebujejo kanavanin, ki povečuje odpornost proti nekaterim oblikam raka ter estrogene, ki spodbujajo rast in gostoto kosti in zavirajo osteoporozo.
Kalčki brokolija vsebujejo tudi glukosinolate in isotiocianate, ki spodbujajo produkcijo različnih encimov v organizmu.
Kalčki lucerne pa so vir saponinov, ki odstranjujejo škodljivi holesterol in nasičene maščobe ter spodbujajo imunski sistem organizma.

Prebavljivost
Prebavljivost semen se z nakaljevanjem poveča. To še posebej velja za stročnice. Snovi, ki povzročajo napenjanje, se med kaljenjem razgradijo.

In še bi lahko veliko povedali.


5. RAZMERE ZA KALJENJE

Seme miruje, dokler nima ustrezne vlage, zraka in toplote. Šele potem se mirovanje pretrga in zarodek začne rasti.

Nabrekanje
Nabrekanje semena je prva faza v razvoju kalčka. Semenska ovojnica postane prepustna za vodo in zrak, seme pospeši dihanje in presnova se začne. Nastali encimi vplivajo na spremembo rezervnih snovi in kalček začne rasti.

Kaljenje na svetlem ali v temi
Dokler se ne pokaže kalček, kalimo v temi. Nato seme izpostavimo svetlobi, s čimer se izboljša hranilna vrednost in zniža količina nitrata.

Seme potrebuje toploto
Seme kali šele v ugodnih temperaturnih razmerah. Večina semen kali pri 18 do 22°C, žita pa kalijo tudi pri nižji temperaturi. Na splošno premalo toplote upočasni kaljenje, previsoka temperatura pa seme rada izsuši.

Brez vode in zraka ni rasti
Voda in zrak morata biti v določenem razmerju. Seme naj bo enakomerno vlažno, nikdar preveč mokro. Vsakodnevno spiranje skrbi za zadostno vlago in za zračenje ter odstranjevanje ogljikovega dioksida in ostalih odpadnih snovi, ki so posledica dihanja semena. Tako preprečimo razvoj glivic in bakterij, torej gnitje ali plesnenje nežnih kalčkov.


6. KJE LAHKO KALIMO

Kaljenje v skodelah
V ta namen potrebujemo plitvo skledo, krožnik, sito in folijo, ki zadržuje vlago. To je primeren način za nakaljevanje semen, ki izločajo sluzaste snovi, npr. kreša in lan.

Kaljenje v kozarcih za vlaganje
Potrebujemo višje kozarce za vlaganje in zelo tanko tkanino, npr. najlonke ali mrežo za muhe, gre pa tudi z gazo. Ta način je primeren predvsem za nakaljevanje večjih semen, kot so fižol azuki in mungo, pa lan in čičerika. Način je primeren tudi za nakaljevanje večjih količin semena.

Kaljenje v kalilniku
Najprimernejši, oz. najenostavnejši način pa je nakaljevanje semen v kalilniku. Kalilnik sestavljajo navadno trije pladnji zloženi en vrh drugega s perforiranim dnom ali pa iztočnim kanalom, da voda izteka v spodnjo lovilno posodo.
Spiranje semen je enostavno, tu ni skrbi, da bi voda zastajala v posodah. Kalilnik je primeren za nakaljevanje vseh vrst semen. Sama sem ugotovila, da so za manjša semena, kjer se odtočni kanal rad zamaši s semeni bolj primerni kalilniki s perforiranim dnom, saj voda hitreje in lažje odteče.


7. POSTOPEK KALJENJA

Količina semena
Glede na velikost posode, v kateri bomo kalili, pripravimo ustrezno količino semena. Preveč semena v kalilniku bo povzročilo počasnejše kaljenje in nekatera semena sploh ne bodo kalila. Zaradi premalo zraka kalčki lahko začnejo plesneti. Upoštevati moramo, da se seme z namakanjem in nakaljevanjem navadno poveča.

Čiščenje
Pred nakaljevanjem izločimo poškodovana semena, morebitne kamenčke in plevel. Poškodovano seme ne kali, rade ga napadejo plesni. Nato seme temeljito speremo pod tekočo vodo, da odstranimo umazanijo.

Namakanje
Očiščeno seme namakamo v primerni posodi v štirikratni količini vode. Sluzastih semen, kot so kreša, lan, brokoli, rukola ne namakamo. Prav tako seme ajde namakamo zelo kratek čas, ker rado razpade. Nekateri proizvajalci kalilnikov navajajo, da semen v kalilniku sploh ni potrebno namakati. Največkrat zadostuje namakanje čez noč, zlato pravilo za fižol, lečo, čičeriko je 10 do 12 ur, za gorčico in lucerno pa 3 do 6 ur. Vendar tudi daljše namakanje ne škoduje.
Voda, v kateri se je namakalo seme sicer vsebuje številne mineralne snovi, a ni primerna za kuho. Lahko jo uporabimo kvečjemu za zalivanje rož.

Spiranje
Večino semen spiramo zjutraj in zvečer. Uporabljamo vodovodno vodo, ki je ni potrebno ogrevati niti filtrirati. Pomembno je, da kaleče seme temeljito speremo in tako odstranimo vse snovi, ki nastanejo pri kaljenju.

Spravilo
Kalčke spravljamo kadarkoli. Seveda obstajajo zgornje meje. Ostareli kalčki so pogosto grenki. Spravilo uravnavamo glede na pripravo v kuhinji in glede na čas, ko so najbolj okusni. Hitro so nakaljena semena stročnic. Že po 2 do 3 dneh, ko je kalček enako dolg kot samo seme. Sprva so sladkastega, oreškastega okusa, kasneje pa postanejo grenka, a so še vedno primerna. Leča je nakaljena v 3 dneh, kalčki so enako dobri tudi po 5 dneh, kalčki fižola, soje in graha pa ne smejo biti preveliki. Nakaljeni so v 3 do 4 dneh. Kreša in podobni pekoči poganjki so nakaljeni v 6 dneh in so vedno bolj pekoči. Kalčki triplata morajo biti krajši od semena samega, sicer zagrenijo.
Do uporabe kalčke lahko shranimo na hladnem, vendar najdlje teden dni. Pred uporabo jih je priporočljivo splakniti z vodo. Nekateri kalčki rastejo tudi na hladnem! Lahko jih tudi zamrznemo, vendar to ni primerno za drobne kalčke oz. poganjke.
Če kalčki dobijo neprijeten vonj ali izgled, jih zavržemo. Nikdar ne uživamo plesnivih kalčkov!!!

Čiščenje posod
Posodo po kaljenju temeljito operemo z detergentom, dobro splaknemo in po možnosti operemo še s kisom. Kis ustvari kislo okolje, ki preprečuje razmnoževanje bakterij. Posodo osušimo. Najbolje je, če jo operemo v pomivalnem stroju. Odstraniti je potrebno vse morebitno zagozdeno seme.

Če gre kaj narobe
Če seme gnije, je možno, da ga je preveč ali da je preveč mokro. V obeh primerih je premalo zraka. Lahko je kriva slabo očiščena posoda ali pa je seme poškodovano. Z beljakovinami bogato seme stročnic se rado pokvari, če ga ne spiramo redno.
Če seme kali prepočasi, je morda presuho, ker smo ga premalo spirali ali pa je sobna temperatura previsoka. V tem primeru večkrat spiramo. Morda je seme prestaro ali pa premalo nabreknilo. Pri golih semenih (oves, ajda, ječmen) se lahko zgodi, da je kalček poškodovan.

Nakup in shranjevanje semen
V trgovinah z zdravo prehrano in nekaterih vrtnih centrih je možno kupiti več različnih semen za kaljenje. Vendar pa ni semena, ki bi bilo primerno samo za gojenje kalčkov. Vsako seme kali, samo, da ni prestaro ali tretirano s kakšnimi pripravki. Trudimo se, da uporabimo biološko pridelano seme. Lahko je tudi domače pridelave.
Zalogo semen shranjujte v suhem in zračnem prostoru, najbolje v temi.


8. KALČKI SE PREDSTAVIJO

ŽITNI KALČKI

Vsebujejo zelo veliko pomembnih vitaminov B-kompleksa. So lahko prebavljivi, sladkastega okusa, ki spominja na orehova jedrca.
Nakaljevanje
Seme speremo in čez noč namočimo v vodi, da nabrekne. Kali v vseh kalilnih pripomočkih. Sprva kalimo v temi, ko se pokažejo prvi kalčki, postavimo na svetlo. Spiramo dvakrat na dan. Kalčki so uporabni po dveh do treh dneh. Dolgi naj bodo 0,5 do 1 cm.

Pšenica
Zgodovina: Uvrščamo jo med najstarejše gojene rastline. V Egiptu ob Nilu so jo pridelovali že v 4. stol. pr.n.š.
Zdravilnost: Je lahko prebavljiva in ugodno vpliva na procese v telesu. Je eno najpomembnejših beljakovinskih živil. Bogata je z balastnimi snovmi. Ker vsebuje raznolike hranilne snovi, jo uvrščamo med skoraj popolna hranila. Vsebuje veliko vitaminov B in E. Od rudnin pa kalij in magnezij.
Uporaba: Sveže sladkaste kalčke zamešamo v musli ali pa z njimi obogatimo zelenjavne jedi, sadne solate, dodamo juham in narastkom.

Ječmen
Zgodovina: V grški mitologiji so bogovi ponudili človeku ječmen kot prvo hrano. V starem Rimu so gladiatorje imenovali ječmenarje, saj je bil ješprenj njihova glavna izdatna hrana.
Zdravilnost: Je preizkušena dieta pri boleznih želodca in črevesja. Vsebuje magnezij in za živce pomemben vitamin B3.
Uporaba: Ječmenovi kalčki so rahlo sladkasti. Dodajamo juham in zelenjavnim jedem.
Posebnosti kaljenja: Med kaljenjem preverjamo kaljivost, ker ječmenu odstranijo ovojnico in s tem včasih tudi poškodujejo kalček.

Ostala semena, ki jih lahko nakaljujemo:
Oves

Proso
Riž


KALČKI STROČNIC

Z žitom vred do bile stročnice stoletja poglavitna hrana pri nas. Prav v tej kombinaciji dosežejo rastlinske beljakovine tako visoko biološko vrednost, da jih lahko primerjamo z beljakovinami kokošjih jajc. Kalčki stročnic vsebujejo zelo veliko vitaminov B kompleksa, folne kisline in vitamina E.
Beljakovine stročnic, ki so sicer težko prebavljive, se spremenijo v lažje prebavljive oblike. Kalčki so bogati z balastnimi snovmi.
Nakaljevanje
Seme preberemo, operemo in ga čez noč pustimo v vodi, da nabrekne. Spiramo 2 do 3x dnevno, vmes tudi na rahlo stresamo (če kalimo v posodah, kjer se seme drži skupaj). Kalčki so uporabno zreli v 3 do 4 dneh, dolgi naj bodo približno centimeter. Predolgi kalčki postanejo grenki. Samo lečo, fižola mungo in azuki lahko uživamo surove, ostale stročnice pa pred uporabo blanširamo ali jih podušimo.

Leča
Zgodovina: Leča je doma v JZ Aziji in celotnem Sredozemlju. Kalimo rumenorjavo in zeleno lečo.
Zdravilnost: Izmed vseh stročnic je najlažje prebavljiva. Vsebuje 23% beljakovin, bogata je s kalijem, fosforjem, fluorom in vitamini B1, B2.
Uporaba: Najbolj dopolnjuje močnate jedi, juhe, narastke in solate.

Fižol mungo - zelena soja
Zgodovina: Izvira iz južne Azije. Že zelo dolgo ga uporabljajo za kaljenje.
Zdravilnost: bogat je z beljakovinami in škrobom. Med kaljenjem se zelo poveča količina vitaminov, količina riboflavina B2 se poveča za 5x, niacina pa za 10x.
Uporaba: Obogati solate, nekoliko dušeni pa so lahko uporabni v omletah, nadevi za testenine ali rižoti.

Fižol azuki - rdeča soja
Zgodovina: Izvira iz južne Azije.
Zdravilnost: Ima podobno visoko hranilno vrednost kot fižol mungo.
Posebnosti kaljenja: Fižol azuki moramo namakati dlje kot ostala semena. Tudi temperatura za kaljenje mora biti od 22 do 25 °C. Tudi kali počasneje.
Uporaba: Po okusu spominja na orehova jedrca. Uporabljamo podobno kot fižol mungo.

Čičerika
Zgodovina: Čičeriko prebivalci Latinske Amerike in južne Evrope nezrelo uporabljajo kot zelenjavo, zrelo in zmleto seme pa kot moko za juhe in kašaste jedi.
Zdravilnost: Vsebuje 20% beljakovin, bogata je s kalcijem, železom in vitaminom C.
Uporaba: Pripravimo solato iz samih kalčkov ali obogatimo krompirjevo ali zeleno solato, dodamo zelenjavnim juham.

Ostala semena, ki jih lahko nakaljujemo:
Soja
Oostali fižoli
Grah


PIKANTNI ZELENI POGANJKI

V tej skupini so semena iz različnih rastlinskih družin a jim je skupno to, da v 6 do 8 dneh zrastejo v pikantne zelene poganjke. Večina teh se uporablja kot začimba zaradi učinkovin, ki jih vsebujejo. Uživamo jih surove.
Nakaljevanje
Najraje kalijo v kalilniku. Nekatere najprej namakamo, nato pa spiramo 1 do 2 krat na dan. Sprva kalimo v temi, ko se pokažejo prvi poganjki, jih postavimo na svetlo. Ko se pokažejo prvi zeleni lističi, jih le rosimo. Lahko jih režemo ali zaužijemo cele rastlinice s koreninicami vred.

Lucerna
Zgodovina: Lucerna ali latinsko Alfa alfa je najstarejša znana krmna rastlina. Je bogata z beljakovinami, okusna krma za govedo, ovce in koze. To nas seveda ne sme motiti, da njenih nežnih poganjkov ne bi izkoristili v prehrani ljudi.
Zdravilnost: Poganjki lucerne vsebujejo veliko beljakovin, med kaljenjem se njihova količina zveča s 35% na 40%. Poveča se količina vitaminov B skupine in vitamina C.
Posebnosti kaljenja: Pazimo, da semena ni preveč, saj rastoči poganjki potrebujejo precej prostora. Proti koncu kaljenja rastlinice orosimo 1x dnevno.
Uporaba: Kalčki niso pikantni in so posebej priljubljeni pri otrocih. Jedi osvežijo, jih obogatijo in so odlični nadev za omlete in palačinke. Mikavno učinkujejo na obloženih kruhkih ali picah.

Gorčica
Zgodovina: Je stara gojena rastlina iz Prednje Azije.
Zdravilnost: Vsebuje izjemno veliko beljakovin (30%) in gorčičnega olja, ki zavira razvoj bakterij in ji da oster okus. Naredi red v želodcu, saj pospešuje prebavo težkih beljakovin in maščob.
Posebnost kaljenja: Seme močno nabrekne, to upoštevajmo pri količini semena. Lahko ga dodajamo med ostala semena za kaljenje, saj zavira razvoj kužnih kali.
Uporaba: Kot začimba v omakah, juhah, krompirjevih jedeh, pečenkah in dodatek solatam in namazom.

Redkev
Zgodovina: V Egiptu se je pojavila že pred našim štetjem. Redkvico poznamo od 16. stoletja.
Zdravilnost: Bogata je z vitamini, predvsem B1 in C, pa tudi železom. Pospešuje prebavo in odvaja vodo.
Uporaba: Uporabimo jih podobno kot gorčične poganjke. Imajo oster okus.

Kreša
Zgodovina: Kot začimbnico in solatnico so jo v Sredozemlju pridelovali že v starem veku.
Zdravilnost: Seme vsebuje do 30% gorčičnega olja, ki ji da oster okus. Je zelo bogata z vitaminom C. Uporabna kot antibiotik in za čiščenje krvi.
Uporaba: Uporabljamo podobno kot gorčico in redkev.

Rukola
Zgodovina: Rukola je prastara rastlina Rimljanov in Grkov, je pa v zadnjem času zelo popularna. Je sorodna repi. Nekoč so mislili, da je rukola afrodizijak. Včasih je bila osnovna sestavina sirupov proti kašlju, z njo so zdravili skorbut.
Zdravilnost: Je diuretik. Vsebuje vitamin C. Priporočajo jo pri boleznih grla, hripavosti, izgubi glasu, astmi, zlatenici, katarju, vnetju mehurja in ledvičnih kamnih.
Uporaba: Uporabljamo podobno kot krešo. Kalčki so pikantni.

Brokoli
Zdravilnost: Brokoli vsebuje snov, ki zavira nastanek raka - sulforafan. Le te je v kalčkih 20-50x več kot v odrasli rastlini. Kalčki vsebujejo veliko kalcija in železa. Imajo okus in vonj odrasle rastline. Vsebujejo veliko beta karotena in vitamina C.
Uporaba: Kot začimba v omakah, juhah, krompirjevih jedeh, pečenkah in dodatek solatam in namazom.


DRUGI KALČKI

Triplat
Zgodovina: Ta zdravilna in dišavna rastlina je doma v Aziji in Sredozemlju. Je pomembna sestavina začimbne mešanice curry.
Zdravilnost: To je rastlina, ki krepi. Zunanje deluje proti oteklinam in turom. Vsebuje beljakovine, lecitin in eterična olja, ki so vzrok, da rastlina značilno diši.
Posebnost kaljenja: seme namakamo krajši čas. Ker postane sluzavo, ga temeljito spiramo. Že drugi do tretji dan se pojavijo kalčki, ki so že uporabno zreli. Predolgi kalčki postanejo grenki.
Uporaba: Kalčki triplata so odlični v rižotah, kjer dopolnijo začimbno mešanico curry.

Ajda
Zgodovina: Ni žito ampak dresnovka, sorodnica rabarbare. Seme je olupljeno, t.i. ajdova kaša.
Zdravilnost: Vsebuje veliko železa, kalija in kalcija. Bogata je z lecitinom in liazinom, pomembnimi beljakovinami.
Uporaba: Potresemo jo po enolončnicah, kruhkih z medom ali marmelado, z njimi lahko polnimo bučke, paradižnik … Kalčki imajo sladkast, neizrazit okus.

Ostala semena, ki jih lahko nakaljujemo:
Sezam
Bučno seme
Sončnično seme
Mandeljni
Lan


Pa hitro začnite!
Veliko veselja in uspeha,

Mateja Reš

0 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20040226170409971







Domov
Powered By GeekLog