Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
petek, 27. julij 2007 @ 11:51 CEST
Uporabnik: Sonce
Sestavine: 275 g koruzne moke( za tortilje)
sol
350 ml tople vode
olje za praženje
V moko se postopoma dodaja topla voda dokler ne dobime gladkega testa (glede na kakovost moke je potrebno nekoliko prilagoditi dele). Maso se razdeli na 14 delov, ki naj stojijo kakšno uro. Vsak del se nato razvalja, da dobimo okrogle "palačinke" premera cca 15 cm.
Ogrejemo teflonsko posodo in v njej spečemo vsako tortiljo po 1-1,5 min na vsaki strani. Površina mora postati rahlo rumena, vendar mora biti še vedno nekoliko vlažna. Tortilje zavijemo v toplo kuhinjsko krpo in takoj damo v uporabo. ;)
Omenjene tortilje lahko zapečemo še v olju in tako dobimo tortilja čips.
petek, 27. julij 2007 @ 11:46 CEST
Uporabnik: Sonce
Sestavine: 50 dag gob
2 žlici masla
1 večja čebula, narezana na koščke
1 maslena kroglica (maslo, zmešano z ostro moko)
2 dl kisle smetane
1 žlica drobno narezanega peteršilja
sol in poper po okusu
Gobe operemo, narežemo in v suhi kozici dušimo brez maščobe. Ko se osušijo in zgubijo tekočino, odstavimo posodo. Na maslu opražimo čebulo, dodamo gobe, masleno kroglico in zalijemo s smetano.
Dodamo sol in poper. Dušimo 5 minut. Potresemo s peteršiljem in postrežemo. Gobe v kisli smetani se prilegajo blinom ali ajdovi kaši.
torek, 24. julij 2007 @ 17:48 CEST
Uporabnik: Pozitivke
2 l goveje juhe ali juhe iz goveje kocke
3 žemlje
10 dag masla
mala žlička sladke mlete rdeče paprike
sol
poper
malo majarona
1 kisla smetana
Govejo juho skuhamo. Žemlje narežemo na male kocke in jih pražimo na maslu, da postanejo
rahlo rjave, dodatno mleto papriko premešamo ter zalijemo z vrelo juho. Z šibo juho gladko
razmešamo ter dodamo še malo majerona. Juho pustimo vreti še 10 minut. Na koncu jo
legiramo z kislo smetano. Po želji lahko dodamo malo belega vina in peteršilj.
torek, 24. julij 2007 @ 17:47 CEST
Uporabnik: Pozitivke
• 40 dag sladkorja
• 1 dcl mleka
• 5 dag masla
• 15 dag kokosa
• 10 dag naribanih keksov
• 10 dag čokolad v prahu
Sladkor, maslo in mleko segrejemo ter zmešamo z naribanimi kekso9 in kokosom. Maso razdelimo na 3 dele. Enemu delu dodamo čokolado,
Na alufolijo polagamo najprej malo razvaljan beli del , nanj damo enako velik čokoladni del in ponovno beli del. Vse skupaj zavijemo v folijo. Pustimo stati dan ali dva, da se posuši, nato rulado narežemo.
torek, 24. julij 2007 @ 17:46 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Sestavine:
• 10 večjih sardel
• nekaj listov lovorja
• vejica rožmarina
• 1dcl olivnega olja
• vinski kis
• sol in poper
Priprava:
Obstaja več načinov pečenja sardel na ražnju oziroma na ražnjičih (kratkih tankih palčicah).
Sardele očistimo, operemo in dobro osušimo. Nato jih pazljivo nataknemo na paličico po dolžini, ob kosti, v obliki črke S. Lahko je tudi filirana v dva dela brez kosti.
Med prebode na palčki damo malo svežega lovorja ali po želji košček čebule ali česna, lahko pa tudi papriko ali olive.
Pečemo jih nad žarom ali na mreži (gardelah). Ribe postopoma mažemo z rožmarinovo vejico katero pomakamo v olivno olje. Vinski kis ali belo suho vino razredčimo z vodo in škropimo jed.
Raženj je najboljši če uporabimo za podkurit vinsko trto (lozja), ali veje oljke ali mandelja. Sardele nataknemo po prek na daljši raženj. Pazit moramo da je kost na pri pečenju spodnji strani saj drugače pri obračanju pečeno meso pade v ogenj. Sardele na ražnju so hitro gotova jed. Serviramo jih tople na koščku kruha ali na krožniku z olivnim oljem in posute s peteršiljem.
torek, 24. julij 2007 @ 17:44 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Začinimo z olivnim oljem in limono
Sestavine: 25 dag kuskusa, 5 mladih čebulic, 20 dag paradižnika češnjevca, rdeča paprika, 20 dag stebelne zelene, šopek mete, pol šopka peteršilja, olivno olje, limona, poper, sol.
Kuskus pripravimo po navodilih na embalaži. Čebulice očistimo in narežemo na kolesca.
Papriko narežemo na trakove, paradižnike prerežemo, stebelno zeleno narežemo na koščke. Zelenjavo zmešamo z ohlajenim kuskusom.
Dodamo nasekljan peteršilj in meto ter začinimo z oljem, limoninim sokom, s soljo in poprom. Takoj postrežemo.
ponedeljek, 23. julij 2007 @ 19:00 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Prehitro ste se razveselili, da gre za slovenske šole. Je sicer blizu - v sosednji Italiji. Tam je eko pridelava nacionalna strategija in jo podpira najvišji državni vrh z vsemi pristojnimi ministrstvi.
Miselnost in prizadevanja naše vlade pa kažejo, da smo še vedno zelo daleč od tega, ko se bo to dogajalo v naših krajih. Namesto odločno in »od zgoraj«, se pri nas premika počasi in »od spodaj«. Zahvaljujoč posameznikom, entuziastom v osnovnih šolah in nekaterim naprednim občinam se že iščejo možnosti, da bi bilo tudi vsaj nekaj naših otrok deležnih eko-grižljaja.
četrtek, 12. julij 2007 @ 11:19 CEST
Uporabnik: Sonce
Sestavine: 500 g buče
2 skodelici riža
250 g korenčka
1 čebula
3 stroki česna
1 čajna žlička žafrana
25 g masla
jušna kocka
sol in poper po okusu
Bučo očistimo, narežemo na kockice (1 x 1 cm) in jih blanširamo v 1 l vode 4 minute. Nato jo odcedimo in ohladimo. Vodo shranimo in vanjo zakuhamo jušno kocko, s katero bomo pozneje zalivali rižoto.
četrtek, 12. julij 2007 @ 11:16 CEST
Uporabnik: Sonce
Sestavine: grapefruit
majoneza
ketchup
vodka
Grapefruit prerežemo na pol, ga z veliko žlico izdolbemo, da nam ostanejo olupki za košarico. Kose sadeža narežemo na kocke in jih postavimo za nekaj časa v hladilnik.
Naredimo preliv: ketchup, majonezo in malo vodke zmešamo skupaj, da dobimo gost preliv. Kocke grapefruita damo v izdolbene olupke, dekoriramo z listom zelene solate in paradižnikom ter prelijemo s prelivom.
četrtek, 12. julij 2007 @ 11:12 CEST
Uporabnik: Sonce
Sestavine: 50 dag fižola
malo olja
1 žlica moke
1 korenček
2 krompirja
paradižnikova mezga
testenine (najboljši so mali polžki)
Zvečer namočimo fižol, ki ga drugi dan skuhamo z zadostno količino vode. Na olju prepražimo drobno narezan korenček, dodamo moko, malo še popražimo in zalijemo z vodo, v kateri smo kuhali fižol, dodamo še na kocke narezan krompir, paradižnikovo mezgo, malo posušenega peteršilja in po okusu posolimo.
Kuhamo cca. 10 minut, dodamo testenine in kuhamo še cca. 10 minut. Lahko dodamo tudi nekaj fižola.
sobota, 7. julij 2007 @ 11:38 CEST
Uporabnik: Sonce
Sestavine: 1 vanilijev sladkor
1 pecilni prašek
ščepec soli
3 žličke sladkorja
20 dag ostre moke
3,5 dag kakava
2 dag naribane čokolade
naribana limonina lupina
V skledo stresemo moko, dodamo sol in sladkor. Nato prilijemo vodo in zraven vanilijev sladkor. Dodamo še nariban limonin olupek ter seveda kakav. Vse to dobro premešamo. Nato oblikujemo piškote po želji in jih damo v pečico. Pečemo jih tako dolgo, da postanejo lepo rjavi, na 150 stopinjah.
sobota, 7. julij 2007 @ 11:33 CEST
Uporabnik: Sonce
Sestavine: kumarice
paradižnik
paprika
olive
feta sir
olivno olje
jabolčni kis
malo origana
sol, poper
Vso zelenjavo narežemo na približno 0,5 cm velike kocke. Vse skupaj damo v eno posodo, zmešamo, okisamo solimo, popramo in na koncu dodamo še feta sir. Pustimo nekaj časa v hladilniku, da je bolj sveže. Razmerje med zelenjavami naj bo po barvi vidno
ponedeljek, 2. julij 2007 @ 20:07 CEST
Uporabnik: Sonce
Sestavine:
košarica šampinjonov
zavitek gorgonzole
sol
poper
česen
Šampinjone očistimo in razrežemo na četrtinke. V teflonski ponvi segrejemo malce olivnega olja, dodamo šampinjone in jih posolimo. Pečemo jih približno 6 minut na vsaki strani, nato dodamo žličko česna pomešanega z olivnim oljem in jih popopramo. Ko dobijo lepo rjavo barvo, jih damo da krožnik in po vrhu zdrobimo gorgonzolo.
ponedeljek, 2. julij 2007 @ 20:03 CEST
Uporabnik: Sonce
Sestavine:
400 g makaronov
80 g margarine
peteršilj
bazilika
česen
pest ribanega sira
sol
poper
Makarone skuhamo. Medtem ko se kuhajo, stopimo margarino in v vročo dodamo začimbe, sol in poper. Nekaj časa na nizki temperaturi kuhamo. Testenine odcedimo, nanje naribamo sir po želji in prelijemo z začimbno omako.
ponedeljek, 2. julij 2007 @ 20:00 CEST
Uporabnik: Sonce
Sestavine:
3 rumenjaki
100 g kisle smetane
125 g masla
1/2 žličke gorčice
sok 1/2 limone
sol in poper po okusu
1 žlička drobno narezanega drobnjaka
Rumenjake dobro zmešamo s kislo smetano. Maslo stopimo in postopoma dodajamo k rumenjakom in kisli smetani. Ves čas mešamo. Ko dodamo vse maslo, damo posodo nad soparo in mešamo tako dolgo, da se omaka zgosti. Na koncu dodamo gorčico in limonin sok, ter solimo in popramo po okusu.
ponedeljek, 2. julij 2007 @ 19:56 CEST
Uporabnik: Sonce
Sestavine:
1 manjša čebula
1 pločevinka pelatov ali pasiranega paradižnika
3 stroki česna
10 listov grobo nasekljane sveže bazilike (lahko tudi 1/2 žličke suhe)
1 skodelica kuhane čičerike
1 skodelica kuhanih polnozrnatih ajdovih rezancev (dim. 1x5 cm)
2 žlici kisle smetane
olje
sol
poper
1/2 žlice moke kot gostilo
Čičeriko namočimo prejšnji dan (12 ur) in jo naslednji dan skuhamo do mehkega v slani vodi(cca 2 uri). Tudi polnozrnate ajdove rezance skuhamo v rahlo osoljeni vodi. Na olju prepražimo čebulo do zlatorumene barve, dodamo nasekljan česen in ga pražimo kratek čas, da malo zadiši.
Avokado prerežemo po sredini, odstranimo koščico in previdno izdolbemo meso. Lupine premažemo od znotraj s sokom 1/2 limone in jih shranimo. Meso avokada z vilico zdrobimo.
ponedeljek, 2. julij 2007 @ 05:01 CEST
Uporabnik: Sonce
Človeško črevo je edinstveni sistem in znak zdravega ekosistema je diverziteta različnih mikroorganizmov v njem. Če so vas zasužnjili probiotični napitki, spodbujate neravnovesje. Skoraj 70 procentov celotnega imunskega sistema se nahaja v črevesju.
Črevesje je prepleteno z živčnim sistemom, ki je prav tako kompleksno kot osrednji živčni sistem (v možganih in hrbtenici) in izkazalo se je, da ima prav tako velik vpliv na duševno in čustveno zdravje. Torej je pomembno ohranjati zdravo črevesno floro. Da bi to zdravje dosegli, je potrebno vzpostaviti ravnovesje med dobrimi in slabimi bakterijami, ki se nahajajo v črevesju.
V evropski prehranski piramidi so maščobe dolgo spadale med »grešna« živila, ki naj bi jih uživali v čim manjših količinah. Tudi raziskovalci so dolga desetletja ugotavljali, da s to piramido marsikaj ni v redu. Tako smo naposled dobili novo prehransko piramido, v kateri so nenasičena hladno stisnjena olja dobila status živila, ki ga nujno potrebujemo v vsakdanji prehrani. Ustrezno so "rehabilitirali" večino krivično obdolženih maščob. Toda še vedno smo daleč od resnice o maščobah in njihovem vplivu na človekovo zdravje.
Zmotno poenostavljanje
Naša civilizacija ima rada dualnost. Na eni strani dobro na drugi zlo. Tako v politiki kot tudi v prehrani želimo vedeti, ali je nekdo ali nekaj dobro ali slabo. Od politikov in znanstvenikov želimo preproste odgovore: »Ste za ali proti?« Če odgovor začnejo z besedno zvezo »odvisno od …«, menimo, da o zadevi nimajo lastnega mnenja.
Pri ugotavljanju koristnosti/škodljivosti maščob pa gre prav za to. Odvisno od tega, kako so pridelane ali predelane, so lahko maščobe istega izvora zelo koristne ali zelo škodljive.
petek, 22. junij 2007 @ 05:02 CEST
Uporabnik: Sonce
Piše: Nara Petrovič
O himalajski soli
Tako so že v 4. st. pred našim štetjem imenovali sol, ki jo je Aleksander Veliki tovoril s Himalaje in so jo v njegovem kraljestvu lahko uporabljali samo najvišji družbeni stanovi. Sol je slovela tudi po svojih zdravilnih lastnostih. Kasneje je dolga stoletja samevala pod debelimi plastmi himalajskih gora, dokler je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja niso znova odkrili in začeli uporabljati v zdravilne in kulinarične namene. O tako imenovani himalajski ali Aleksandrovi soli je v tujini napisanih že veliko knjig in člankov, raziskovali so jo mnogi znanstveniki, podatki o njej pa so zares presunljivi.
Ta posebna sol je nastala, ko se je pred približno 260 milijoni let izsušil praocean. Tektonski premiki in drugi geološki dejavniki so spravili mase soli pod debele plasti kamnin, kjer ji je visok pritisk spremenil kristalno strukturo. Za razliko od navadne morske ali kamene soli himalajska sol nima običajne kvadratne oblike, ampak so kristali blago razvejani, vendar brez ostrih robov. Najpomembneje pa je to, da kristal ni izoliran od drugih spremljajočih kemijskih elementov. Po analizah naj bi teh elementov bilo 84, njihovo razmerje v blagi slanici pa je zelo podobno razmerju elementov v maternični tekočini.