NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

torek 11-avg
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart

  • sreda 12-avg
  • POLETNI MATCH - iščemo ujemanja - Dogodki za Samske

  • petek 14-avg
  • Potepini

  • sobota 15-avg
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart

  • nedelja 16-avg
  • Javno vodstvo po razstavi Videnje 20/20: Skupnost

  • ponedeljek 17-avg
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart - delavnica za otroke

  • torek 18-avg
  • Torkove igrarije z Društvom šaleških likovnikov

  • petek 21-avg
  • Urbana umetnost ljubljanskih ulic

  • nedelja 23-avg
  • Javno vodstvo po razstavi Videnje 20/20: Skupnost

  • torek 25-avg
  • Torkove igrarije s Plesnim studiem N

  • četrtek 27-avg
  • Rekreatur- ekipno kolesarjenje po Sloveniji / 2020
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart - delavnica za otroke

  • sobota 29-avg
  • 34. CEBE Triatlon jeklenih v Bohinju

  • ponedeljek 31-avg
  • Leo Ivandič: Po poteh duhovne inteligence

  • torek 01-sep
  • Sončna delavnica

  • sreda 02-sep
  • Športno-zgodovinska Ljubljana z Esadom Babačićem

  • petek 04-sep
  • Handicap turnirji - vsak petek v Biljardnici Kaval

  • nedelja 06-sep
  • Javno vodstvo po razstavi Videnje 20/20: Skupnost

  • ponedeljek 07-sep
  • Poletni potapljaški tabor

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Naključje ali kaj drugega Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 21. februar 2009 @ 05:02 CET
    Uporabnik: jože.k

    Med pogovorom je bil je takšen kot vsi drugi..Mirno se je pogovarjal, povsem preprostega videza, morda celo preveč skromnega . Pravzaprav je bil še vedno pod vtisom dogodka izpred par dni.

    Okoli desete dopoldan pred dvema dnevoma je klical prijatelja.. Ker živi sam, mu je to oblika razbijanja monotonosti dneva, občutek in potreba....Ker se le ta ni oglasil ne na mobilno, ne na stacionarno številko, telefon, je ponovil klicčez dve uri.Tudi takrat je na drugi strani telefon zvonil v prazno.Nekakšna sila mu ni dala miru, vsedel se je v avto, pot do tja je bila okoli 25 km, ter šel najpraj do njegove matere, sosednja hiša, ki mu je rekla, da je videla sina okoli desetih, ko je bil pri njej na dnevnem sprehodu, nato ga več ni videla.

    Beri dalje (342 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 08.07.09 @ 21:04 z metulj 
    | More

    Krave v potoku Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 19. februar 2009 @ 05:02 CET
    Uporabnik: kanika59

    Jesen je nezadržno prihajala in z njo tudi prvi šolski dan. Verjemite, nič kaj lepo mi ni bilo ob misli, da ne bo več poletja in z njim vseh radosti, ki sem jih užil v času šolskih počitnic, ko sva z bratom Tončem bila pri stari mami, pri maminih starših, v Rančah pri Framu. Omiljeni poligon za igro nama je bil potok Fram; bil je prava oaza miru.

    Mirne vesti bi ga lahko primerjal z Gardalandom, vsaj za naju z bratom, kar pa ni veljalo za otročaje bližnjih kmetij. Mislim, da pašnik okoli potoka in sam potok, njim ni bil prostor samo za igro kot nama z bratom, in ne grešim, če trdim, da je bil za njih vse prej kot zabavišče. Njim je bil kraj, kjer jih je že navsezgodaj čakala jutranja…vsakodnevna obveza, paša krav in drobnice; to takrat, ko sva z bratom še globoko spala.

    Beri dalje (1.287 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Medicinske sestre in rdeče mušnice Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 12. februar 2009 @ 05:02 CET
    Uporabnik: kanika59

    Vsakokratni prihod v prostor med temne košate smreke, kjer je bil »skriti« Pohorski dvor na Slivniškem Pohorju (oddelek za pljučne bolezni Mariborske bolnice), je bil zame nekaj, kar sem vedno doživljal kot osebno zmago, kot prebujanje iz sanj oziroma nočne more. Bil je kraj mojih travm; bil je mesto, na katerem sem vedno našel očeta takrat, ko sem ga želel, takrat, ko sem ga potreboval.

    Velikokrat se je namreč zgodilo, da, ko so mama in še nekateri šla k očetu na obisk, nisem smel zraven. V »delegaciji« mama z bratom Tončem, pa polno nekih tet in stricev, samo mene ni bilo; za umret, vam rečem. S sabo me niso vzeli, ker naj bi bil premajhen in so me, tebi nič, meni nič, kar pustili pri stari mami, mamini mami. Vedno mi je bilo zelo hudo in mislim, da sem takrat večkrat razmišljal, da se mi godi strašanska krivica.

    Beri dalje (2.121 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Mladost na vrtiljaku Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 9. februar 2009 @ 05:02 CET
    Uporabnik: kanika59

    Dovolj mi je bilo pohajkovanja po mestu, ki pa je bilo še za nameček prazno, skoraj žive duše nikjer, razen ene, ki se je primajala kot stari mornar po dolgi plovbi po morjih iz smeri bifeja Slavica ter se mučila z refrenom neke pesmice: »Tula tula, uvjek sam, uvjek sam, hik!« Ulice so bile prazne kot v filmu Hirošima (tako pač je že od nekdaj v Slovenski Bistrici v soboto in nedeljo).

    Vsega sem imel že preko glave, tudi kegljišča zadaj za hotelom. Bilo je prazno razen možiclja, ki je stal pred sliko TITA in deklamiral, »saj granata ni copata«, zato sem se odločil, da še pogledam v Kulturni dom (Slomškov dom). Plakati na stenah hiš in ograjah vrtov so vabili na ples. Kjer se pa igra in pleše, tam so sigurno dekleta, saj bi bil ples brez njih v nasprotnem podoben plesu, v katerem v usnje oblečeni fantje, visokih glasov in finih gibov, v polmraku polnem dima in nežne glasbe, plešejo igro »kdo bo koga in kdaj?« (v tistih časih bi bila prava sramota, danes pa je to že povsem normalno, saj je dekadenca naredila svoje).

    Beri dalje (1.561 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 02.11.09 @ 18:50 z kanika59 
    | More

    Duše v objemu jekla 1 Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 4. februar 2009 @ 05:01 CET
    Uporabnik: kanika59

    Po hodniku je odmevalo kot v katakombah; razlegal se je ukazovalni glas in povelje: »Mirno! Kaj vi tam, kaj ne razumete? Kaj ne veste, kdo sem jaz?« Potem tišina in vonj po znoju, po jeklu, olju in po tesnobi. Tesnoba je bila v dušah tistih, ki so bili v situaciji, da sprejemajo ukaze in tistih, ki so ukazovali, saj so se zavedali, da nimajo prave moči in da jim stvari polzijo iz rok, da so ostali »sami« z vojaki.

    Država (takratna Ropova vlada) je dvignila roke nad njimi in jih prepustila same sebi in njihovim problemom. Posledice so bile, milo rečeno, katastrofalne. Vojakom ni mogel tako rekoč nihče več ukazovati, saj so njihove matere (feminizem, ki je bil že kar nekaj časa prisoten v Evropi, je prišel tudi k nam) od doma preko telefonov od višjih poveljstev zahtevale, da se njihovega »sinčka« pusti na t. i. vikend izhod, in sicer v primeru, da mu je bila ta pravica kazensko odvzeta.

    Beri dalje (775 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Duh po očetu Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 1. februar 2009 @ 05:02 CET
    Uporabnik: kanika59

    Zame, kot majhnega nebogljenega dečka, je bil eden izmed najbolj otožnih dnevov, ko mi je bilo, da bi kar umrl…se pogreznil v zemljo, da bi se kar nekam izgubil tja v en dan; to je bil dan, ko je moj oče moral, kot že tolikokrat prej, v bolnico za pljučne bolezni (zdravilišče za pljučne bolezni, ki je bilo na Slivniškem Pohorju).

    Če me spomin ne vara in mislim, da me ne, je pogosto bilo tako, da, ko sem si očeta v tistih zgodnjih letih najbolj želel, takrat njega ni bilo. Vedno pa me je navdajal neki dvom…strah in vedno sem si takrat, ko je oče odhajal na zdravljenje, mislil, da odhaja zaradi mene, brata, sestre ali celo zaradi mame, tudi to mi je rojilo po glavi. Imel sem občutek neke nerazjasnjene krivice, ki me je še dolgo zatem spremljala, pa čeprav sem na celotno zadevo takrat že gledal z druge plati.

    Beri dalje (1.414 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 02.11.09 @ 18:56 z kanika59 
    | More

    Čas, ko si vedel zakaj živeti in kako preživeti Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 28. januar 2009 @ 05:01 CET
    Uporabnik: kanika59

    Galebi so tiste jesenske noči še spali spanec »pravičnega«, ko je iz koprske luke kot bel labod počasi odplula ladja s tovorom, ki je bil za vse, skoraj vse Slovence; tovor, ki nosi v sebi zlo, zlo, ki je povzročilo kasneje toliko gorja po celotni naši skupni domovini Jugoslaviji.

    Vsi, ki so bili tisti čas prisotni ob slovesu zadnjega vojaka JA (Jugoslovanska Armija, v nadaljevanju JA), posebna enota TO, (teritorialna obramba, v nadaljevanju TO) pripadniki posebne enote takratne milice, so si pošteno oddahnili, ko se je pošastni tovor odmaknil od obale in se je iz krova zaslišala pesem: »Trese se, trese šubara na glavi!« in »druže TITO, mi ti se kunemo!«. Verjamem, da so na krovu odhajajoče ladje vojaki začeli s petjem spontano in da refrena pesmi nista v povezavi ena z drugo.

    Beri dalje (2.151 besed) 13 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 02.01.09 @ 11:55 z Lario 
    | More

    Kam odšli so vsi cigani? Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 25. januar 2009 @ 05:01 CET
    Uporabnik: kanika59

    Velikokrat se spomnim Frama, leta 1955, in vsega, kar se je takrat dogajalo meni in vsem, ki so živeli v tistem času z menoj in jaz z njimi. Dobro se spomnim moje mame, ko mi je rekla: »Ne hodi iz dvorišča, ker te bojo cigani odnesli!« Kar nekako s strahom sem se oziral po cesti, gor in dol, če že morda prihajajo.

    Ne, ni jih bilo in kar nekoliko razočaran sem bil, ker se ni zgodilo nič kaj posebnega; enostavno ni jih bilo, ciganov namreč, in odločil sem se, da povabim sosedo, ki je bila mojih let (se pravi 5 let), da greva na obisk k moji teti Frančki v Radizel. Rečeno, storjeno. Krenila sva na pot, čeprav je soseda Olga, tako ji je bilo ime, zatrjevala, da bo njena mama huda in da se ne sme potepati v okolici trga, kaj šele, da bi šla kam »daleč«. Vendar sem bil dovolj prepričljiv, da je popustila mojim pritiskom in odšla sva neznanim dogodivščinam naproti; na obisk k moji teti.

    Beri dalje (2.545 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Vi, ki ostajate... Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 19. januar 2009 @ 07:51 CET
    Uporabnik: kanika59

    * Zgodbe iz sebeVi, ki ostajate, vam ne zamerim, nimam za kaj, saj niste za nič krivi; vi, ki ostajate, zase poskrbite. Za vse sem sam, vse je moje, »sam« sem se rodil, izbral sem pot, takšno kot sem, bila je moja in še od koga. Na njej sem bil več ali manj uspešen, vendar sem bil jaz…moja karma in z nikomer je ne bi menjal, pa čeprav bi mi ponovno vsemogočni namenil, kar mi je v življenju že enkrat. Tudi njemu nimam kaj očitati, naredil me je in to z vsemi slabimi..dobrimi lastnostmi, tudi na srečo ni pozabil, nekaj mi jo je namenil, ja no, bolj malo. Dal pa mi je vedenje, da ni nikogar, ki bi ne bil zamenljiv, in da je agonija tisto, kar bi si v življenju nazadnje zaželel, če sploh bi si jo kdaj.

    Pa še nekaj v življenju nikoli ne bi naredil, nikoli niti pomislil nisem: da ne bi dovolil soncu, da sije tudi drugim.

    Beri dalje (52 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Zgodba! Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 24. december 2008 @ 05:02 CET
    Uporabnik: jeliel

    Dan pred Božičem sem hitela v blagovnico, da bi nakupila še zadnja darila. Ko sem zagledala množico ljudi, sem se sama pri sebi začela pritoževati:
    »To bo trajalo celo večnost, pa toliko drugih opravkov še imam… Božični prazniki so vsako leto bolj neznosni. Ko bi se le lahko spravila v posteljo, zaspala in se zbudila, ko bo že vsega konec…«

    Navkljub slabi volji sem se odpravila na oddelek z igračami, kjer so me ponovno vznemirile visoke cene igrač. Pa se po praznikih otroci sploh še pritaknejo teh precenjenih igrač?

    Med policami sem opazila petletnega fantička, ki je k sebi stiskal punčko. Žalostno je božal punčkine laske. Zanimalo me je, za koga je ta punčka.
    Fantiček se je takrat obrnil k starejši gospe, ki je stala poleg njega:
    »Babi, si prepričana, da nimam dovolj denarja?«

    Beri dalje (636 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Zdravilni zvoki ansambla Vedun »Štirje letni časi«/ solsticij» Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 28. oktober 2008 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    Moje letošnje počitnice so bile delovne, da se je kar iskrilo. Iskrilo se je v mojem srcu in v duši, saj mi je življenje prineslo priložnost za soočanje s čustvenimi in miselnimi vzorci, kot že dolgo ne. Na plan je privrela bolečina zaradi izgube ljubljene osebe in nesprejetosti v otroštvu, potlačena jeza, občutki krivde, igranje žrtve, strahovi, kot posledica pomanjkanja starševske pozornosti.

    Spoznala sem, kako vse to vpliva na moje današnje odzivanje, vendar je bil to pot stik s podzavestjo močnejši, transformacija obsežnejša. V veliko podporo so mi bili zdravilni zvoki ansambla Vedun, ki so me popeljali v svet višjih frekvenc, kjer se bolečina razblini mnogo hitreje in temeljiteje kot takrat, ko nismo tako neposredno v stiku z izvorno življenjsko energijo.

    Beri dalje (1.131 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Fojnica - varno zavetje frančiškanov Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 19. september 2008 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Fojnica je majhen kraj, od bosanske prestolnice oddaljen dobro uro in pol vožnje v smeri naselja Kiseljak; sicer pa je tudi od drugih urbanih središč kot sta Zenica in Travnik oddaljen le dobrih šestdeset kilometrov. Leži v planinskem prstanu Vranice, Ščita, Zahorja in Bitovnje v dolini reke Dragače, ki je tod oblikovala tri kilometre dolgo in kilometer široko ravnino.Hribovja njene okolice, porasla z gostimi gozdovi, oblikujejo tako imenovano 'bosansko rudogorje'. Dolina Fojnice se s planotami obrača proti jugovzhodu, zaradi njene divje in romantične narave pa jo nekateri imenujejo tudi bosanska Švica.

    Kraj odlikujejo reke in jezera, posebej pa privlačijo bistri in mineralni izviri vode. Glavna in največja je reka Bosna, ki v svoja krila zajame vse vode tega območja. Njen najpomembnejši pritok je reka Lepenica, ki izvira v gorskih predelih planin Ivan, Lopate in Inča, ter se pri naselju Kiseljak izliva v reko Dragačo, ki se od tod pa do izliva v Bosno, imenuje reka Fojnica.

    Beri dalje (1.419 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Utrinek s svetovne turneje mojstrov zvoka gongov Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 13. september 2008 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Mojca Morya

    V veliki športni dvorani mesta Perth na jugozahodu Australije se ljudje nameščajo na blazinah ter si urejajo enostavna ležišča; kot sončni žarki so razporejeni okrog osrednjega prostora, kjer v krogu na stojalih visijo številni veliki bronasti diski, ob njih pa so razporejene sklede najrazličnejših velikosti, nekatere bronaste, druge se zdijo steklene, le da sijejo v različnih barvah.

    Tu so tudi velike školjke, bobni in flavte, piščali, celo violina.... Nekaj sto ljudi je prišlo na dogodek velikega koncerta zdravilne glasbe pod vodstvom Dona Conreauxa, "očeta gongov", kot ga imenujejo, ter zasedbe štirih mednarodnih gong mojstrov: Shaile in Aidana iz Anglije, Tomeka iz Poljske ter mene iz Slovenije. Z nami so gostitelji, avstralski gong mojstri, poseben nocojšnji gost pa je aboriginski virtuoz glasbe velikih lesenih trobil - didgeridoo-jev.

    Beri dalje (1.343 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Kritično o političnem narcizmu Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 13. september 2008 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    Odpira se mi vprašanje, kaj pomeni narcizem v politiki. Rada bi pritrdila nekaterim mnenjem, da je to karizma nastopajočih, pa žal tega ne morem pritrditi.

    Ko gledam predvolilna soočenja politikov, se vprašam koliko jih volivci silimo v narcistično držo vsevedih, vase zaverovanih bogov, ki se potijo v modrih in sivih oblekah, okrašenih z raznobarvnimi kravatami, od katerih novinarji z vprašanji dobesedno izsiljujejo sprenevedanje in neverodostojne odgovore, za katere že vnaprej vemo, da so leporečje z namenom, da bodo nastopajoči s svojo dopadljivostjo in obljubami prepričali volivce, medtem ko se bodo med sabo do onemoglosti potolkli in izničili v svojem človeškem dostojanstvu in nekateri izšli bolj zmagovalci od drugih. Soočenja so volilni spektakel, bolj podoben igri klovnov kot pa resnim in prepričljivim odgovorom.

    Beri dalje (546 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 09.13.08 @ 14:53 z Lario 
    | More

    Ded je stregel cesarju Francu Jožefu I. Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 3. september 2008 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    DED JE STREGEL CESARJU FRANCU JOŽEFU I., AVSTRIJSKEMU IN OGRSKEMU KRALJU (18.8.1830 - 21.11.1916)

    Ded Anton Breščak (5.4.1864 – 20.2.1941) iz majhnega zaselka Kozja Para v Dobravljah se je po opravljeni vojaški službi vezista v avstro-ogrski vojski na Reki kmalu poročil s Francko Rešeta s Planine pri Ajdovščini in se je kot 25-letni mladenič okrog leta 1889 odpravil v svet s trebuhom za kruhom. Pot ga je nanesla v očarljivo mesto srednje Evrope, v sosednji Trst, v antiki rimska kolonija Tergeste, ki se je izoblikovalo ter gospodarsko in kulturno razvilo v obdobju Avstro-ogrske monarhije.

    Že leta 1719 je cesar Karel VI. Trst proglasil za Prosto luko, s čimer je v mesto privabil ljudi različnega porekla zaradi gospodarskih interesov. Ponterosso v Trstu je bil v 18. stoletju mestno pristanišče, ki je nastalo na solinah. S Habsburškim gradbenim načrtovanjem je Terezijanska četrt pridobila svojo simetričnost in tu so nastale mogočne palače.

    Beri dalje (1.067 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    V kakšni Evropi smo? Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 30. avgust 2008 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    I.

    Združeni smo v skupnost evropskih narodov, vendar ali se kdaj vprašamo kaj Evropa sploh je.

    Ali je to samo občutje, da smo Evropejci, ali je Evropa samo neka lebdeča ideja, neka nova ideološka shizma, ali je to morda bodoča skupnost nekih novoizvoljenih monarhov ali fürerjev, ki se bodo jutri borili na staro-nov način proti nižje razvitim in manj vrednim.

    Ali smo morda postali samo en delček mehanizma nekega starega zvočnika preteklosti, preoblečena stara Evropa z vsemi njenimi hibami, Evropa brez giljotine, Evropa razsvetljenstva, Evropa padlih zidov, odstranjenih žic, ne pa tudi vzpona novega duha.

    Beri dalje (1.128 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 08.30.08 @ 08:01 z Tatjana Malec 
    | More

    Olimpijske igre malo drugače Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 26. avgust 2008 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: OtrokLuci

    Večina ljudi je spremljala dogajanje na Kitajskem, ostali dogodki in življenske problematike pa so bili potisnjeni v ozadnje. Kruha in iger, ampak danes ne bom o tem.

    Posvetili se bomo drugemu vidiku teh iger oz tekmovalnost in razdelitvi ljudi nasploh.
    Zakaj deliti svet na vaše in naše? Zakaj ne moremo biti veseli, ko dobi medaljo Američan ali pa Kitajec?

    Ali smo res tako omejeni in ne vidimo in občutimo medsebojne povezanosti z vsem človeštvom?
    Kakšna je razlika, če zmaga Američan ali pa "naš" Slovenec? Ali je to samo zaradi tega, ker živi na istem geografskem območju kot mi? In mi ga imamo za svojega.

    Beri dalje (55 besed) 7 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 08.26.08 @ 15:58 z budabreztruda 
    | More

    Novo stanje Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 15. avgust 2008 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    Izpod povrhnjice domače zemlje brbotajo vrelci, klijejo zelena polja in svetlobno odeta planjava poganja nova drevesa s skrivnostno dušo iz svojih korenin. Čutiti je, da prehajamo v neko novo bivanjsko stanje, da se približujemo nekemu doživetju, ki ima korenine v prvinskem občutenju slovenske duše.

    Vse drhti v ljubezni, pred očmi nastaja neka kartografija kamnitega utripanja dežele v mesečini, nekaj pomembno novega klije znotraj rodovne skupnosti našega naroda. Dovolj je močno, ker se je ogrelo za zagon rasti, odvrglo masko in oklep.

    Beri dalje (260 besed) 4 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 08.15.08 @ 12:56 z Tatjana Malec 
    | More

    Popotovanje po Skandinaviji do Nordkappa 4.del Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 14. avgust 2008 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Zjutraj nadaljujemo pot proti Božičkovi domačiji. Po nekaj urah vožnje tja tudi prispemo in polni pričakovanja parkiramo avtomobil. Ko se napotimo v vas, kmalu spoznamo, da to ni nobena pravljična dežela, ampak čisto skomercializiran kup, sicer lepih lesenih hiš, ampak v vseh samo nekaj prodajajo. Souvenir shopi na vsakem koraku. Kupimo nekaj spominkov in se kar kmalu odpravimo dalje proti Švedski. Vozimo se  mimo Kemija in popoldan prestopimo švedsko mejo. Nadaljujemo vožnjo skozi Luleo in nadaljujemo proti Umei.

    Po Švedski se vozimo že nekaj ur, garmin nam neprestano kaže, da smo tik ob Baltiku, vendar ga ne vidimo. Ko na garminu povečujemo zemljevid in iščemo mesto ali naselje, ki leži tik ob Baltiku, ga ne najdemo. Pa tako si želimo videti vsaj kakšno vasico ob Baltiku. Zato na križišču na slepo zavijemo proti polotoku, kamor vodi cesta. Mogoče bi kje videli Baltik, vendar cesta vije po samih gozdovih in preko visokih dreves ne vidiš morja. Po kakšnih 20 prevoženih kilometrih končno prispemo do morja, vendar smo v nekem zalivu, kjer pogled na odprto morje ni mogoč.

    Beri dalje (1.493 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 08.17.08 @ 22:20 z Tatjana Malec 
    | More

    Popotovanje po Skandinaviji do Nordkappa 3.del Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 29. julij 2008 @ 05:03 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Naslednja destinacija je skrajni sever Norveške in Evrope Nordkapp. Tako se odpravimo naprej na sever proti zadnjemu večjemu mestu Alta, ki pa je pusto mesto in ni kaj videti. Od Alte se odpravimo naprej in v načrtu je spanje nekje med Alto in Nordkappom. Vendar smo od Alte naprej prišli v deželo, ki je skrajno pusta, vseskozi nas je spremljala megla in oblačnost in pokrajina je bila kar malo morbidna.

    Tukaj se začne dežela, kjer živijo Samiji v svojih šotorih. Samiji so narod nomadov, ki živijo na severu in pasejo svoje črede po prostranstvih tundre. Tukaj postaja svet čisto brez dreves, le še kakšen nizek grm. Ko se prebijemo preko tega masiva, pridemo do ceste, kjer je križišče in vodi ena cesta proti Nordkappu, na drugo stran pa se gre proti jugu do Finske in na vzhod proti Rusiji.

    Beri dalje (1.511 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Popotovanje po Skandinaviji do Nordkappa 2.del Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 22. julij 2008 @ 05:03 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Odpravimo se naprej proti Bodoju, kamor prispemo sredi dneva in se postavimo v vrsto za trajekt, ki nas bo popeljal preko morja na Lofotske otoke. Na trajekt čakamo dobre tri ure in si medtem ogledujemo pristanišče. Pojemo nekaj malega v pristaniški restavraciji, spijemo kavo, jaz celo dve, kajti s prvo sem polil sebe in dobršen del restavracije, ko se mi je prevrnila.

    Kava je tu na Norveškem taka polliterska in vodena. Zato vsako jutro pijemo našo kavo, ki jo imamo s seboj. Tukaj pade tudi znameniti Markov izrek, ki ga zlepa ne bom pozabil. Sredi vožnje je presekal tišino s stavkom: »Od sedaj naprej, se mi vožnja od Celja do Ljubljane in nazaj, sploh ne bo več zdela dolga.« Za sabo pa imamo komaj cca. 3000km od predvidenih 10000km.

    Beri dalje (1.325 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 07.22.08 @ 13:11 z Tatjana Malec 
    | More

    Popotovanje po Skandinaviji do Nordkappa 1.del Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 17. julij 2008 @ 05:03 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Piše: Igor Petek

    Že pred letom dni se je Zoranu porodila ideja, da se odpravimo preko širne Skandinavije do vrha Evrope, torej do skrajnega severa Norveške Nordkappa. Ko mi je potovanje omenil, sem bil seveda takoj za. Tako je nastala ekipa Zoran, njegov sin Marko in jaz. Za prevozno sredstvo pa je bil določen Zoranov terenec Toyota Land Cruiser. Začele so se priprave, načrtovanje poti, kje spati, kaj vzeti zraven in podobno. Potrebno je bilo nabaviti hrano, kajti na skandinavskem polotoku je le ta izjemno draga.

    Določili smo tudi okvirno traso potovanja, zbirali smo informacije o cestah, zbirali smo informacije, kje se je dobro ustaviti, česa se izogniti in kako čim bolj smoterno izkoristiti dneve, kajti potovanje je bilo zaradi omejenosti z dopustom predvideno za maksimalno 21 dni.

    Beri dalje (1.303 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 07.19.08 @ 00:45 z Devi 
    | More

    Zgodba o Palu de Hormigu 2.del Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 10. julij 2008 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Srce neba in Srce zemlje sta zaslišala to globoko tihoto, ki se je razlezla po vesolju.
    "Kaj se je zgodilo?" sta se vprašala. "Kaj je ta tihota, ki jo slišiva? Zakaj je tolikšna žalost na svetu?

    Povprašala sta hribe in reke in odgovorili so jima: "Gospoda, veter bo zagotovo vedel." In vprašala sta veter, ki jima je ponižno odgovoril:" Oče in mati, razlog, iz katerega so vse živali vode, zemlje in zraka utihnile, je otožnost. Nalezli so se je drug od drugega, dokler se ni razlezla vsepovsod. Toda vir vsega, začetek te tragedije je v srcu gozda, kjer je žalost preplavila Pala de Hormiga."

    Beri dalje (717 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

      Hitro iskanje  
    Podrobnejše iskanje
     Aktualno  


     Prijava uporabnika ? 
    :

    :

    Nisi registriran uporabnik? Registrirajte se.
    Si izgubil svoje geslo?
     Pomoč  
    Klikni za pomoč pi registraciji.

     Zanimivo branje  


     Mesečni horoskop  

    Klikni sliko za vstop na mesečni horoskop .

    Klikni za ogled horoskopa

     SLIKA TEDNA  

    Klikni sliko za povečavo.

    Klikni sliko za povečavo.

     Druženje  

    Imaš vprašanje?
    Bi se rad pogovarjal?
    Delil znanje z drugimi?

    Vabimo vas, da obiščete različna področja na forumu svet pogovorov.

    Akutalno doma in globalno
    Osebna in duhovn rast

    Zdravje in prehrana
    Knjige & Filmi & Slike & Glasba
    Ekologija in gaja
    Dodaj svojo idejo za boljši svet
    Kje ti (si) lahko danes pomagamo?


     Na liniji so:  
    Gostje: 129

     Vreme  

    Vreme
    Več o vremenu

     Opisi in navodila  

    * Uredništvo

    Pomoč in navodila za obiskovalce Pozitivk
    * Če prijava ne deluje
    * Kje, kaj in kako na pozitivkah
     
    Predlogi, vprašanja, ideje:

    * Vprašanja za uredništvo
    * Ideje in predlogi za boljše pozitivke

    Navodila za članke in dogodke

    * Navodila za objavo člankov na pozitivkah
    * Navodila za objavo dogodkov na pozitivkah

    Opisi Pozitivk in Sončne pošte

    * O Sončevih pozitivkah
    * Namen in cilji pozitivk
    * Sodelujte pri ustvarjanju
    * O Sončni pošti

    Oglaševanje

    * Oglaševanje na pozitivkah
    * Objava dogodkov

    Pozitivke so ustvarjene v GeekLog 1.4.x!

    Sodelujte z nami pri ustvarjanju najboljšega časopisa v Sloveniji.

    Dobrodošli


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2020 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 4,57 seconds