Duše v objemu jekla 1

sreda, 4. februar 2009 @ 05:01 CET

Po hodniku je odmevalo kot v katakombah; razlegal se je ukazovalni glas in povelje: »Mirno! Kaj vi tam, kaj ne razumete? Kaj ne veste, kdo sem jaz?« Potem tišina in vonj po znoju, po jeklu, olju in po tesnobi. Tesnoba je bila v dušah tistih, ki so bili v situaciji, da sprejemajo ukaze in tistih, ki so ukazovali, saj so se zavedali, da nimajo prave moči in da jim stvari polzijo iz rok, da so ostali »sami« z vojaki.

Država (takratna Ropova vlada) je dvignila roke nad njimi in jih prepustila same sebi in njihovim problemom. Posledice so bile, milo rečeno, katastrofalne. Vojakom ni mogel tako rekoč nihče več ukazovati, saj so njihove matere (feminizem, ki je bil že kar nekaj časa prisoten v Evropi, je prišel tudi k nam) od doma preko telefonov od višjih poveljstev zahtevale, da se njihovega »sinčka« pusti na t. i. vikend izhod, in sicer v primeru, da mu je bila ta pravica kazensko odvzeta.

Kam in v katero vojašnico bo kdo šel, so v večjih primerih kar matere odločale od doma preko zvez v SV, ki pa jih ni malo; zvez mislim, saj so vsi kot ena velika na državni proračun priključena družina. Vsak je z vsakim v »žlahti«, cele družine so zaposlene v MORS-u. Za tako stanje je bilo več krivcev; v prvi vrsti sami zaposleni v SV, ker smo del tega sveta, kjer je vse narobe; kjer je še narobe prav; kjer vlada anarholiberalna demokracija (beri anarhija), kjer vodilni, ki so člani te stranke, sami sebi in svojim polnijo žepe; kjer zaposlujejo, tudi v SV, kadre brez ustrezne izobrazbe ali s kupljenimi diplomami, z pojasnilom »samo, da si naš«; kjer se ne ve, kdo koga; katerih kadri zagovarjajo izvensodne povojne poboje, kjer je dekadenca družbe dosegla svoj davek in to krvavi. Smo del zahodne civilizacije, kjer so v ospredju neke druge vrednote, pravzaprav vrednote Balkana, kar je samo še slabše; prave je že zdavnaj »hudič pobral«. V SV (beri Slovenska vojska) postavijo na visoke položaje bivše častnike J(L)A in pripadnike TO, ki so po večini nesposobni in polpismeni; so pa strankini in to šteje največ.

Z večjimi poskusi izvajanja reform v SV je bila situacija po le-teh samo še bolj otežena, delo še bolj onemogočeno, kot da so hoteli na vsak način uničiti vojsko. Iz raznih solo akcij posameznikov na MORS-u se je v vojski samo kopičila nepotrebna oprema, ki jo vojska nikoli ni potrebovala, kaj še le rabila. Spornih je bilo niz nakupov vojaške opreme, vnebovpijoč je bil nakup visoko luksuznega letala Falcon, ki bi naj služil za prevoz ranjencev in rezervnih delov; prav tako nakup šolskih letal Pilatus PC-9, ki služijo kot zasebni aeroklub na državne stroške; modernizacija zastarelih tankov sovjetske proizvodnje T-55, pri katerih se je izkazalo, da je bil poseg popolnoma zgrešen. Renovirali so vse razen pogonskega motorja in tank je bil s tem obsojen na propad, kajti sam sebe ni mogel izvleči iz malo globljega jarka. Vse to se je dogajalo v strogo zaupnih krogih z »njihovimi« kadri, ki so bili dobro plačani, pa tudi delavci Ravenske železarne so imeli delo, kar pa je bilo tudi nekaj. Da ne govorim o nakupih izraelskih minometov, ki so pri streljanju skakali kot kobilice, in havbic, s katero se je zgodila tragična nesreča, za katero pa je bil kazensko odgovoren poveljnik artilerijskega oddelka. Zamislite si aroganco predstavnikov MORS-a. Mislim pa, da je bilo med vsem tem še najbolj narobe plačevanje vojakov, mislim častnikov in podčastnikov SV. Sporno je bilo, če že ne protiustavno, plačevanje nadurnega dela s tako imenovano 60% prisotnostjo na delovnem mestu (mimogrede, to v denarju znese le 40% redne urne postavke), saj si po 12 urnem delu bil na koncu še dolžan dve uri. Tega nikoli nisem razumel, čutil pa sem. Na misije v tujino, šolanja in napredovanja so pošiljali ljudi samo po vezah in pripadnosti stranki.

Menim pa, da so največjo škodo naredili SV s tem, ko so v vojaško obveščevalno službo masovno zaposlovali bivše pripadnike SDV in bivše pripadnike MZNZ. Največji cilj in prioriteta jim je bila, da s svojim nedelom in nesposobnostjo iz proračuna za SV potegnejo kar se le da. Šolali so jih v tujini in doma, saj jih je bila masa brez ustrezne kvalifikacije; ves delovni čas so prebili na »študijih«, seveda pa so tudi skrbeli za svoje položaje, pri čemer so bili pa dokaj uspešni, posebej tisti z vojnimi akademijami bivše J(L)A.
V časopisu Slovenske novice je februarja leta 2000 pisalo, da v SV poveljujejo agenti JA, kar je bila čista provokacija, katero so sproducirali ti, katere omenja časopis. Kraja orožja v Celjski vojašnici je bila podobna filmu Ne joči Peter, saj je bilo veliko komičnega v tem primeru. Ravno tako kraja orožja v Postojnski vojašnici, kje je na koncu zadolženi za skladišče dobesedno vprašal zaposlene: »Čujte, kaj bomo sedaj, zaboji so prazni.«

Spomnimo se brigade MORI-s v Kočevski Reki, v času, ko se je menjalo J.J. in do takratnega obrambnega ministra. Zaposlene v omenjeni enoti so razoroževali pripadniki VOMO-a (baje, tako so potem govorili, da so pripadniki brigade spustili na pol droga zastavo svoje enote). Tisti pripadniki brigade, ki pa so bili v VB na usposabljanju, so jih po prihodu nazaj v domovino takoj razdolžili in prestavili v druge enote SV.
Sedim v svoji pisarni 2. artilerijske baterije in gledam skozi okno, kako listje rumeni in počasi odpada. Še narava ima občutek in ve, kdaj je prav in kdaj ni; »oni« tega niso vedeli ali pa so bili tako spretni igralci, igralci na vrvici, saj sami zagotovo niso bili tako pokvarjeni.. ali pač? Vajenec postane dober, ko z znanjem prehiti svojega mojstra.

0 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20090201093330307